Kot večina ljudi se je tudi ameriški znanstvenik Kevin Hall, ki se ukvarja z raziskavami epidemije debelosti, pogosto spraševal, zakaj ljudje s prekomerno telesno težo preprosto ne jedo manj in se več gibljejo?
"Večina meni, da razloge za pridobivanje teže pozna do obisti," pravi Hall, ki je nekoč podobno menil tudi sam. "Kot strokovnjak za hujšanje sem menil, da je način vzdrževanja telesne teže preprost: toliko kalorij, kot jih človek dnevno zaužije, jih mora tudi porabiti." Dokler ga niso lastne raziskave postavile na laž, poroča ameriški Times.

V raziskavo vključil tekmovalce šova
Hall je kot znanstvenik na Nacionalnem zdravstvenem inštitutu (NIH) na priporočilo prijatelja namreč začel spremljati ameriški resničnosti šov The Biggest Loser (šov, v katerem se ljudje s prekomerno telesno težo s pomočjo strokovnjakov za zdravo prehrano in trenerjev lotijo hujšanja, zmagovalec – torej tisti, ki shujša največ, pa je denarno nagrajen – op. p.).
"Gledal sem te ljudi, ki so izgubljali tudi do 10 kilogramov tedensko," je povedal in dodal, da so bile po eni strani stvari sicer povsem samoumevne, "tekmovalci so trdo trenirali ter se držali drastičnih diet." Kljub temu se je Hall, da bi bolje razumel celoten proces hujšanja, v sklopu svojega dela lotil znanstvene raziskave, v kateri je podrobno spremljal 14 tekmovalcev ene od sezon šova.
Prva stvar, ki jo je Hall ob spremljanju šova spoznal, je, da imajo gledalci velikokrat napačno predstavo o razmerah v šovu oziroma okoliščinah tega hujšanja. Kljub temu pa je ostalo nespremenjeno dejstvo, da so tekmovalci izgubljali težo – hitro in veliko. Med celotno sezono je bila povprečna izguba 57 kilogramov in 64 odstotkov telesne maščobe na tekmovalca.
Z raziskavo bi pomagal milijonom
Če bi lahko podrobneje raztolmačil tako dogajanje v telesih kot tudi spremembo v načinu razmišljanja tekmovalcev, bi morda lahko z izsledki raziskave posledično pomagal tudi kar 71 odstotkom Američanom s prekomerno telesno težo, je menil Hall.
A ni računal na to, da so med snemanjem šova razmere za hujšanje za tekmovalce tako rekoč idealne – ustvarjalci oddaje so jim namreč omogočili vadbo pod budnim očesom zahtevnega trenerja, ki pa jih je kljub napornim treningom znal dodatno motivirati, zdravniki, ki so do potankosti spremljali njihovo zdravstveno stanje, dietetiki in nutricionisti pa so jim pripravljali do kalorije natančno preračunane obroke. Sčasoma pa, ko so tekmovalci šov zapustili, so po raziskavah Halla znova začeli pridobivati težo. Večina tekmovalcev je v povprečju nazaj pridobila kar 66 odstotkov teže, ki so jo izgubili med šovom, štirje so bili celo težji kot pred začetkom snemanja oddaje.
Ta dejstva so sama po sebi dovolj žalostna, da bi še najbolj motivirana oseba opustila hujšanje in se začela spraševati, čemu sploh trud in odrekanje, je dejal Hall. Toda znanstvenik ni obupal, tudi zaradi izredno zaskrbljujočega dejstva, da se velika večina odraslih Američanov spopada s prekomerno telesno težo, kar 40 odstokov pa jih je že preseglo mejo skrajne debelosti. "Zdravniki zdaj vemo, da debelost poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca, depresijo, težave z dihanjem, težave s plodnostjo in celo raka," poudarja Hall in dodaja, da zadnje študije kažejo, da debelost zagotovo vodi v prezgodnjo smrt in je celo bolj škodljiva kot kajenje. Debelost po njegovih besedah hkrati financira "industrijo hujšanja" – torej vse od shujševalnih tablet do članstev v prestižnih fitnes klubih, ki je danes vredna že več kot 66,3 milijarde dolarjev.
Edini morda pozitivni učinek je po njegovem mnenju ta, da se s tem povečuje tudi financiranje in obseg raziskav, ki bodo sčasoma morda dale odgovore, zakaj je tako težko shujšati in še težje nato ohranjati težo.
Naj pa bi izsledki najnovejših raziskav, med njimi je tudi Hallova, ponudili novo upanje milijonom predebelih. Raziskovalci se končno tudi strinjajo, da telesna vadba, ki je morda bistvenega pomena za zdravje, ni zanesljiv način za dolgoročno izgubo teže, ter tudi, da je bolj kot količina kalorij, ki jih obrok vsebuje, pomembneje, kako in iz kakšnih sestavin ter hranilnih snovi je sestavljen.
"Prav tako vemo, da najboljša prehrana za vas zelo verjetno ni najboljša za vašega soseda," izpostavlja Hall. Posamezni odzivi na različne diete – z nizko vsebnostjo maščob, z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, veganske ali ene novejših – paleo diete – so namreč zelo različni. "Nekdo lahko z neko dieto izgubi 25 kilogramov, nekdo drug pa se lahko iste diete drži do kalorije natančno in še pridobi dva kilograma," pa pravi Frank Sacks, eden vodilnih ameriških raziskovalcev na področju hujšanja in srčno-žilnih bolezni ter profesor na harvardski TH Chan šoli za javno zdravje.

Vnovično pridobivanje teže povzroči upočasnjen metabolizem
Sicer pa so raziskave, kot je Hallova, začele ponujati odgovore, zakaj se velika večina zahodnega sveta danes sooča s tako imenovano epidemijo debelosti. Po njegovih navedbah več kot 80 odstotkov ljudi, ki se lotijo hujšanja, težo pridobi nazaj. Eden glavnih razlogov za to je, da se človeku med izgubljanjem teže upočasni metabolizem. Ob tem je po Hallovem mnenju treba upoštevati tudi to, da so tekmovalci izjemno veliko kilogramov izgubili v relativno kratkem časovnem obdobju, kar je seveda v nasprotju s priporočili zdravnikov. Večina ljudi, ki jim je uspelo shujšati, težo spet pridobiva s hitrostjo enega do dveh kilogramov letno.
A počasni metabolizem ni edini krivec za neuspeh. Veliko ljudem pa v nasprotju z vsem namreč uspe shujšati, težo pa nato tudi ohranjati. Po Hallovih besedah je ključni element prav osebni pristop. Dokaz za to je prav še ena od njegovih raziskav, kjer je proučeval dve skupini posameznikov, ki so želeli shujšati. Ena skupina se je ob tem držala diete z nizko vsebnosto ogljikovih hidratov, druga pa z nizko vsebnostjo maščob. Izsledki so pokazali, da so bili v obeh skupinah posamezniki, ki so izgubili težo, tisti, ki so jo ohranili, in celo tisti, ki so jo pridobili. A še zmeraj ostaja neznanka, kaj je tisto, kar pri posamezniku deluje.
Povprečna izguba teže: 30 kilogramov
Raziskave o hujšanju in prekomerni telesni teži pa zadnjih 23 let v sklopu Nacionalnega programa za nadzor telesne teže (NWCR) na Univerzi Brown vodi tudi profesorica psihiatrije in človeškega vedenja Rena Wing. V sklopu programa spremljajo ljudi, ki jim je uspelo izgubiti telesno težo ter jo tudi ohraniti. "Začeli smo s predpostavko, da skoraj nobenemu od vključenih ne bo uspelo obdržati nove teže," pripoveduje James O. Hill, sodelavec Wingove in raziskovalec na Univerzi v Koloradu. V registru programa je danes že več kot 10 tisoč ljudi iz 50 ameriških zveznih držav, povprečna izguba pa je 30 kilogramov na osebo. A najbolj zanimiv podatek ostajajo načini, kako so ti ljudje izgubili težo – 45 odstotkov jih je s pomočjo diet shujšalo na lastno pest, 55 odstotkov pa jih je bilo vključenih v katerega od programov hujšanja.
Ključni zajtrk, tehtanje, manj televizije in gibanje
So pa raziskovalci med njimi odkrili tudi podobnosti: 98 odstotkov jih je vsaj na neki način spremenilo način prehranjevanja, 94 odstotkov se jih je začelo ukvarjati s športom, najbolj priljubljena oblika vadbe pa je bila hoja. Na vprašanje, kako pa jim je uspelo novo težo tudi ohraniti, je večina odgovorila, da so redno začeli jesti zajtrk, tehtajo se vsaj enkrat tedensko, televizijo spremljajo manj kot 10 ur tedensko, gibanju pa posvetijo vsaj uro na dan.
Raziskovalci so preučevali tudi njihov način razmišljanja in vedenje. Večina se jih je opisala kot "jutranje tipe", kar je potrdilo tudi izsledke že prej znanih raziskav, ki kažejo na to, da "nočni tipi" hitreje pridobivajo težo. Opazili so tudi, da imajo ljudje, ki so uspešno shujšali, za motivacijo še kaj drugega, kot je vitek pas.

Nikar ne obupajte
Hall, Sacks Wingova in Hill so si po koncu raziskav tako edini, da je ključnega pomena za hujšanje predvsem personalizacija načina prehranjevanja in vadbe. Hujšanje nikoli ne bo lahko, a po njihovem mnenju lahko vsak doseže zdravo telesno težo, le pravo pot mora najti.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.