'Okužbo z gripo mogoče preprečiti s cepljenjem, od cepljenja do popolne zaščite mine 14 dni'

Stroka pred prihajajočimi zimskimi meseci ljudi poziva, naj se cepijo proti gripi. Posamezne primere so že zaznali, a vrhunec okužb se pri nas običajno pojavi po novem letu, je na današnji novinarski konferenci pojasnila Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

Po podatkih NIJZ za zdaj prevladujejo okužbe dihal, ki so tudi sicer značilne za ta letni čas, na primer rinovirusi, parainfluenca, enterovirusi in adenovirusi. Kot je na današnji skupni novinarski konferenci NIJZ, Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani svetovala Grgič Vitkova, se sezonskim okužbam dihal lahko izognemo z zdravim načinom življenja in krepitvijo splošne odpornosti. "Najučinkovitejše pa je izogibanje zaprtim prostorom in vsakoletno cepljenje," je dodala.

Precepljenost v Sloveniji zelo majhna

Cepljenje priporočajo vsem, še posebej skupinam, pri katerih pričakujejo težji potek bolezni. Precepljenost je v Sloveniji zelo majhna, med najnižjimi v Evropi in še upada, je opozorila Grgič Vitkova. V zadnjem letu se je proti gripi cepilo okoli 68.000 oseb, kar je manj kot štiri odstotke prebivalstva. Zaskrbljujoče je po besedah Grgič Vitkove predvsem to, da upada delež cepljenih med starejšimi od 65 let, pri katerih pride do težjih potekov bolezni.

Za gripo je značilno, da zbolimo v roku enega do treh dni po stiku z okuženim. Začne se nenadno, z mrzlico, vročino, bolečinami v grlu, mišicah in slabim počutjem. Tretji dan nastopi prizadetost dihal. Običajno vročina traja pet dni, slabo počutje pa do dva tedna, je naštel predstojnik ljubljanske infekcijske klinike Franc Strle. Večina gripo po njegovih besedah "preboli in pozabi na nanjo", nekateri pa imajo težave dalj časa, približno 0,1 odstotek obolelih pa zaradi gripe tudi umre.

Strle je poudaril, da je okužbo z gripo mogoče preprečiti s cepljenjem, od cepljenja do popolne zaščite pa mine 14 dni. Do zapletov ob okužbi z gripo prihaja predvsem pri mlajših od dveh let in starejših od 65, med tvegane spadajo tudi ljudje s pljučnimi in srčnimi boleznimi, boleznimi ledvic in jeter, nevrološkimi boleznimi in ljudje z okvarjeno imunostjo. Bolezen poteka težje tudi pri nosečnicah in porodnicah v prvih dveh tednih po porodu ter pri predebelih ljudeh. Ti bi še posebej rabili zaščito, je dodal Strle.

Precepljenost nizka tudi med zdravstvenimi delavci

Precepljenost v Sloveniji ni nizka le med splošno populacijo, ampak tudi med zdravstvenimi delavci. Tako je bilo v zimski sezoni 2013/2014 v UKC Ljubljana proti gripi cepljenih komaj devet odstotkov zdravstvenih delavcev, je navedla vodja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. "Res ne vem, kaj delamo narobe," je podatke o skromni precepljenosti tudi zdravstvenih delavcev komentiral Strle.

Kot je pojasnila Lejko Zupančeva, so med zaposlenimi opravili tudi anketo in argumenti, zakaj se ne cepijo, so podobni tistim pri ostali populaciji: da nikoli ne zbolijo, da tako niso v stiku z obolelimi, da cepivo ni učinkovito, nekateri kot argument navajajo stranske učinke, drugi pa "zaroto farmacevtske industrije in druge bizarne argumente", je naštela. Poleg tega se vsako leto, ko se začne sezona cepljenja, "pojavi določeno število pisem, ki govorijo o grozotah cepljenja in strašljivih stranskih učinkih".

A prav cepljenje zdravstvenih delavcev je izjemno pomembno. Kot je poudaril predstojnik inštituta za imunologijo Miroslav Petrovec, bi se zdravstveni delavci, ki prihajajo stalno v stik z različno bolnimi, morali zavedati, da če pridejo bolni v službo, lahko prenesejo okužbo tudi bolniku, za katerega bo to usodno. "To je etično nesprejemljivo," je dejal.

Lansko sezono za gripo zbolevali tudi cepljeni

Lansko sezono se je cepivo proti gripi izkazalo za slabše učinkovito, tako so za gripo zbolevali tudi cepljeni. Tudi sicer cepivo proti gripi ne zaščiti 100-odstotno, a je Strle poudaril, da je ta zaščita vendarle boljša kot pa tveganje, da zbolimo, ob tem okužimo še bližnje, v primeru zdravstvenih delavcev tudi bolnike, ter da bo nekaj zbolelih tudi umrlo. Po njegovih besedah so smrti, povezane z gripo, nepotrebne.

Zaščita mladih in zdravih ljudi, ki se cepijo proti gripi, je med 70 in 90 odstotkov. Bistveno slabša pa je zaščita za starejše in bolne. Cepivo zaščiti približno tretjino teh, pri polovici lahko preprečimo, da ne bi šli v bolnišnico, pri 60 odstotkih starejših s cepljenjem preprečimo, da ne bi dobili pljučnico, za 75 odstotkov pa lahko preprečimo smrt, je še naštel Strle.