Danes sta v veljavo stopila novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov, ki za bolnike in izvajalce prinašata več novosti, zlasti na področju urejanja čakalni dob in seznamov.
Po novem je tako na napotnicah stopnja nujnosti ’zelo hitro’, izvajalci pa bodo morali tudi prečiščevati čakalne sezname.
Čas za oddajo oziroma koriščenje napotnic z datumom pred 7. januarjem je potekel
Napotne listine, s katerimi so se pacienti že vpisali v katerikoli čakalni seznam, sicer ostajajo še naprej veljavne. Če ste torej obvestilo o vpisu v čakalni seznam že dobili, ni potrebe po ’novi’ napotni listini, so sporočili z ministrstva za zdravje.
Ključne novosti, ki jih prinaša nova zakonodaja: - Čakalni čas: Izvajalci bodo morali svoje delo organizirati tako, da bolnik v čakalnici ne bo čakal dlje od 30 minut od dogovorjenega termina. To ne bo veljalo za tiste, ki niso naročeni ali pa so zamudili. Izjema je izvajanje nujne medicinske pomoči ali že zaključevanje zdravstvene storitve predhodno obravnavanega pacienta, ki jo je treba izvesti brez nepotrebnega odlašanja ali prekinitve. -Stopnje nujnosti in najdaljša dopustna čakalna doba: Zdravniki bodo od jutri naprej lahko napotovali pod novo kategorijo stopnje nujnosti ’zelo hitro’, za katero se določa najdaljša dopustna čakalna doba 14 dni. Ta napotnica se bo uporabljala tudi pri sumu na maligno obolenje. Najdaljša dopustna čakalna doba je sicer določena glede na stopnjo nujnosti - v uporabi tako ostajajo napotnice s stopnjo nujnosti ’nujno’ (dopustna čakalna doba je 24 ur), ’hitro’ (tri mesece) in ’redno’ (šest mesecev). Če se ob uvrščanju na seznam ugotovi, da izvajalec presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, je treba pacientu predlagati izvedbo storitve pri drugem izvajalcu v okviru javne mreže, kjer je čakalna doba dopustna. Če to ne bo mogoče pri nobenem izvajalcu v Sloveniji, potem bo moral bolnika obvestiti o možnostih čezmejnega zdravstvenega varstva. - Veljavnost napotnic: Po novem morajo bolniki skrbno spremljati datum napotnic. Roki za predložitev napotne listine so vezani na stopnjo nujnosti. Napotnice s stopnjo nujnosti ’nujno’ bodo lahko izkoristili še naslednji dan po tistem, ko jo bo izdal zdravnik, s stopnjo ’zelo hitro’ še pet dni, s stopnjami ’hitro’ ali ’redno’ pa v 14 dneh od izdaje napotne listine. Če pacient napotnice ne predloži pravočasno oziroma se v tem času ne naroči, se ga ne uvrsti v čakalni seznam oziroma se mu ne sme opraviti zdravstvena storitev, napotnica pa ni več veljavna. - Naročanje: Pacient se lahko naroči na različne načine: elektronsko (eNaročanje, e-pošta, na spletnih straneh izvajalca), telefonsko (v ordinacijskem času – vsaj dve uri na dan, izven tega časa pa je potrebno avtomatsko obveščanje preko telefonskega odzivnika), po navadni pošti (prejem napotnice se označi z zaporedno številko in datira) ali osebno v ordinaciji. - Možnost izvedbe triaže nepotnice: Ko bo izvajalec prejel napotnico bolnika bo lahko v okviru triaže spremenil stopnjo nujnosti obravnave, ali ugotovil, da ne obstaja medicinska indikacija za poseg oziroma za storitev. V tem primeru bo izvajalec o tem nato moral obvestiti bolnika in napotnega zdravnika, ki mu bo tudi vrnil napotnico. Stopnja nujnosti se lahko spremeni (navzgor ali navzdol) tudi na podlagi zdravstvene dokumentacije. - Uvrščanje na sezname: Pacient mora biti uvrščen na čakalni seznam v petih dneh po predložitvi napotnice oziroma v dveh dneh po morebitni izvedeni triaži napotnice (brez izjeme). Izvajalec mora o datumu uvrstitve v čakalni seznam obvestiti pacienta v treh dneh po uvrstitvi na seznam. Hkrati ga obvesti tudi o posledicah neupravičene odsotnosti. Uvrščanje izvaja pooblaščena oseba. - Odpoved termina: Pacient oziroma bolnik se bo lahko le enkrat opravičil, da ne bo prišel na poseg ali pregled, oziroma bo lahko termin enkrat (brez objektivnega razloga) odpovedal, a mora to storiti najpozneje deset dni pred terminom. V nasprotnem primeru se ga bo črtalo s čakalnega seznama, napotnica pa bo neveljavna. Ponovno se bo lahko na čakalni seznam pri istem izvajalcu na isto storitev uvrstil po treh mesecih. Izjema so nepričakovana bolezen pacienta ali na primer smrt ožjega družinskega člana, ko je termin mogoče odpovedati tudi kasneje. Za napotnice za kontrolne preglede medtem rok pet oziroma 14 dni za predložitev po izdaji ne velja. Te napotnice še naprej ostajajo veljavne, ne glede na datum izdaje in jih, tako kot do sedaj, pacienti predložijo do datuma pregleda (ali je napotnica izdana za kontrolni pregled je razvidno iz šifre zdravstvene storitve – XXXK, oziroma iz opisa). - Rok za izdajo izvida: Izvajalec storitve bo moral bolniku izvid izdati takoj po storitvi oziroma najpozneje v sedmih dneh. Izjema je določena za nujne primere, vključno s primeri suma na rakavo obolenje ali tekom zdravljenja malignega obolenja, ko je izvid treba izdati takoj. |
Z novostmi predvsem nad čakalne dobe
Izvajalci bodo lahko po novem s čakalnih seznamov črtali tiste bolnike, ki čakajo na operativni poseg, pa bodisi zanj niso zmožni bodisi ga zaenkrat ne želijo opraviti. Tako naj bi prišli do realnih čakalnih dob.
Takšen bolnik, ki bi bil črtan s čakalnega seznama, bi lahko pozneje ob izpolnjevanju pogojev lahko prišel prej na vrsto.
A po opozorilih Katarine Kralj z ministrstva za zdravje, bodo imeli izvajalci v ponedeljek šele možnost za črtanje takih bolnikov, prečiščenih seznamov pa še nekaj časa ni pričakovati.
Kot je dodal direktor Splošne bolnišnice Izola, kjer so razvili poseben lasten sistem za urejanje in krajšanje čakalnih vrst, Radivoj Nardin, bodo lahko to opravili kvečjemu do poletja, saj morajo prej pregledati vso dokumentacijo čakajočih in jih po potrebi tudi poklicati. "S tem se ne more ukvarjati 1000 ljudi, ampak gre za specializiran kader. V tujini, denimo Španiji, imajo podjetje, ki skrbi za naročanje v 10 bolnišnicah," je dodal.
Po drugi strani pa bo izvajalec moral vsaj deset dni pred terminom z bolnikom vzpostaviti kontakt prek telefona ali elektronske pošte. S tem bo opozoril na načrtovano storitev in tudi na posledice, ki čakajo bolnika, če bo neupravičeno izostal.
Pooblaščena oseba za čakalne sezname bo morala vsaj dvakrat na leto pri bolnikih, ki čakajo na storitev dlje od enega leta, preveriti, ali še imajo interes za storitev.
Izvajalci na sekundarni zdravstveni ravni, ki imajo več kot deset enot, bodo morali imeti enotno točko za telefonsko in osebno naročanje. Takšno točko bodo morali imeti tudi posamezne klinike in inštituti.
Pri naročanju na operativni poseg ali na storitev s čakalno dobo, daljšo od štirih mesecev, bo bolnik dobil okvirni termin. To pomeni, da bo za ambulantni pregled dobil mesec, ko bo obravnavan, za operacijo pa obdobje treh mesecev. Za vse ostale storitve bo bolnik prejel točni datum z uro termina.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.