
Sicer so transmaščobe prisotne tudi v nekaterih živilih živalskega izvora, so v njih prisotne v izjemno majhni količini ter imajo drugačno zgradbo, ki nima isto škodljivega vpliva na telo kot rastlinske transmaščobe.
Pred leti je veljalo prepričanje, da so za telo slabe vse maščobe; že dolgo pa mnogo raziskav potrjuje, da niso vse maščobe slabe in da so tiste, ki jih štejemo kot dobre, pravzaprav za človekovo zdravje bistvene. Gre za nenasičene maščobe, ki jih najdemo pretežno v hladno stiskanem olivnem olju, avokadu, oreščkih ter ribah, predvsem lososu.
Nasprotujoča si mnenja o nasičenih maščobah
Glede škodljivosti ali neškodljivosti tistih maščob, ki predstavljajo stičišče med dokazano dobrimi nenasičeni in dokazano škodljivimi transmaščobami, leži polje nasičenih maščob. Gre za tiste, ki jih najdemo v živilih živalskega izbora, kot so meso in mlečni izdelki. Mnogo raziskav zdaj prihaja do spoznanj, da so tudi te koristne zdravju, še vedno pa jih mnogo dokazuje nasprotno. Gre za področje, kjer prevladuje ogromno nasprotujočih si pogledov.
Nekatere novejše raziskave kažejo, da nasičene maščobe ne vplivajo na razvoj srčnih bolezni. Analiza 21 raziskav je pokazala, da ni dovolj dokazov, na podlagi katerih bi lahko potrdili, da nasičene maščobe povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni, je Harvard Medical School zapisal v svoji publikaciji, vodiču do zdravega življenja. A opozarjajo, da zamenjava nasičenih maščob z nenasičenimi vseeno zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni.
Sadni jogurt brez maščob je bolj škodljiv od navadnega polnomastnega
Zadnja leta v javnosti vse bolj prevladuje prepričanje, da večjo nevarnost zdravju predstavljajo predelani ogljikovi hidrati. Največja past za zdravje so dolgo časa predstavljali ravno izdelki, ki so jih tržili kot zdrave, saj so vsebovali zelo malo maščob, a v zameno toliko več sladkorja, kar je za samo zdravje še slabše.
Dve zelo obsežni raziskavi sta pokazali, da z nadomeščanjem nasičenih maščob s predelanimi ogljikovimi hidrati dosežemo ravno nasprotno. Tako nam opustitev nasičenih maščob prav nič ne koristi, če jih nadomestimo s predelanimi ogljikovimi hidrati, kot so bel kruh, bel riž, sladkor in podobno. Če tako v trgovini posežemo po sadnem jogurtu, ki se hvali z nizko vsebnostjo maščob, svojemu telesu ne delamo prav nobene usluge, saj namesto maščob vanj vnesemo toliko več predelanih ogljikovih hidratov, so opozorili na harvardski fakulteti.
O škodljivosti transmaščob ni dvoma
Kakorkoli pa velja, da se je transmaščobam treba izogibati, saj se praktično vsi strokovnjaki, pa naj stojijo še na tako različnih bregovih, strinjajo, da so človeku zelo škodljive. O njih velja nekaj mitov. S pomočjo strokovnjakov iz Pekarne Pečjak smo preučili, če res držijo.

Transmaščobe nastajajo samo umetno
Ne drži, so pojasnili strokovnjaki. Razširjeno je prepričanje, da so transmaščobe le tiste maščobe, ki nastanejo pri industrijski predelavi olj v trdno stanje, hidrogenaciji. Pa vendar so transmaščobe prisotne tudi v živilih živalskega izvora, kot so meso, mleko in mast. Je pa res, da so v živilih živalskega izvora prisotne v zelo majhnih količinah, tja do 5 odstotkov. Veliko večino transmaščob, kar 80 odstotkov, predstavlja procesirana hrana, le 20 odstotkov pa hrana živalskega izvora. Industrijske maščobe nastanejo, ko tekočim maščobam z dodajanjem vodika spreminjajo agregatno stanje v trdno obliko. Naravno pa lahko nastajajo v večini maščob živalskega izvora in kot takšne ostanejo v maslu in masti, so razložili strokovnjaki.
Vse transmaščobe so škodljive
Ne drži. Škodljive so industrijsko pridelane trans maščobne kisline, ker med drugim nižajo raven koristnega holesterola in dvigajo raven škodljivega holesterola v krvi. V maščobah živalskega izvora pa se pojavljajo v drugačni obliki, in naj bi imele celo ugodne vplive na zdravje, saj so drugim pomembna hrana mišičnih celic, pomagala pa naj bi tudi pri premagovanju srčno-žilnih bolezni in vzdrževanju zdrave telesne teže.
Vse margarine so škodljive
Ne drži. Pred 30 leti, ko se je začela odpirati polemika in so se pojavile prve študije, ki so dokazovale škodljivost trans maščobnih kislin, so industrijsko proizvedene hidrogenirane maščobe vsebovale tudi več kot 50 odstotkov škodljivih trans maščobnih kislin, sodobne margarine pa vsebujejo od 10 do 15 odstotkov trans maščobnih kislin. Če predpostavimo, da je v nekem pripravljenem živilu, recimo, 10 odstotkov te margarine, vsebuje tako živilo od 1 do 1,5 odstotka industrijsko proizvedenih trans maščobnih kislin, kar ustreza priporočenim mejnim vrednostim vsebnosti te sestavine v hrani.
Transmaščobe dodajajo v hrano zaradi nizke cene
Drži. Margarino so dejansko razvili zato, da bi našli poceni nadomestek za maslo. Toda med margarinami so izjemno velike razlike v kakovosti in s tem seveda v ceni. Margarina z nizkim deležem trans maščobnih kislin je za približno tretjino dražja od nekakovostne margarine, maslo pa je približno štirikrat dražje od nekakovostne margarine. V živilih, v katerih te sestavine predstavljajo velik delež končne mase, zato izbira poceni surovine lahko občutno zniža končno ceno proizvodnje in maloprodajno ceno. Odločitev proizvajalca je, ali bo svoj izdelek pocenil na račun kakovosti, odločitev potrošnika pa, ali bo tak ceneni izdelek kupil na račun svojega zdravja.

Veliko priljubljenost in široko uporabo teh maščob viša tudi dejstvo, da te maščobe hrani dajejo daljši rok trajanja, okrepijo njen okus in druge lastnosti - kremno hrano naredijo še bolj kremno, hrustljavo pa še bolj hrustljavo.
V Sloveniji raste uporaba transmaščob
Drži. Slovenija spada med države, kjer še ni ustrezne zakonodaje glede vsebnosti industrijsko pridelanih transmaščob. Zato je tudi precej ugodna za tuje proizvajalce iz držav, kjer jih njihova zakonodaja že omejuje. Teh izdelkov je na naših policah vse več, ta trend pa zaenkrat lahko ustavijo le nakupne odločitve potrošnikov.
Vsi prigrizki vsebujejo veliko transmaščob
Mnogo cenovno ugodnih živil je narejeno iz nekakovostnih surovin. Obstajajo pa tudi kakovostni, ki vsebujejo manj kot 0,5 odstotka industrijsko proizvedenih transmaščob, kar je pod določeno mejo in lahko izdelek označijo za izdelek, ki ne vsebuje transmaščob.
A kot smo že izpostavili, niso le maščobe tiste, ki škodijo zdravju, pogosto si z izbiro izdelkov z manj maščobami še bolj škodimo, kot če bi zaužili polnomastne.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.