Njihove drobne lomljive ožigalne dlačice ob dotiku s človeško kožo povzročijo vnetje s srbečico in pordelostjo, ki ga imenujemo gosenični dermatitis oziroma lepidopterizem. "Vnetje se kaže s srbenjem in izpuščaji, ki so rdečkasti, privzdignjeni ali celo mehurčasti. Povzročajo tudi vnetje očesnih veznic, žrela, redko tudi težave z dihanjem," je za 24ur.com povedala dr. Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Težave zdravimo simptomatsko in trajajo nekaj dni. Pogosto je potrebna zdravniška pomoč," je še dodala. Strupenim dlačicam so izpostavljeni vsi, ki zahajajo v gozd, zlasti pa tisti, ki se tam zadržujejo dlje časa. Posebno občutljivi so otroci in starejši ljudje.
Kako se zaščitimo?
"Preprečiti moramo kontakt med dlačicami in kožo ter sluznicami človeka. Izogibajmo se vsakršnemu stiku z gosenicami in njihovimi zapredki. Če se zadržujemo v bližini dreves, napadenih z gosenicami, si zaščitimo kožo, dihala in oči. Če naletimo na pisano gosenico, se izogibajmo nepotrebnemu stiku, če pa gosenico odkrijemo na sebi, je ne poskušajmo odstraniti z nezaščitenimi rokami," je naštela nekaj navodil, kako naj ravnamo ob srečanju s temi živalmi.
Kakšna naj bo prva pomoč?
Dr. Pohar je navedla naslednja navodila:
- Oblačila, na katerih predvidevamo, da so dlačice gosenic, najprej posesamo s sesalnikom in jih nato previdno slečemo, da pride čim manj dlačic v stik s kožo.
- Prizadeto kožo na srbečih mestih prelepimo in odlepimo s samolepilnim trakom, da odstranimo dlačice.
- Nato kožo speremo z milom in vodo, razdraženo kožo posušimo brez dotikanja (na zraku ali s sušilnikom za lase).
- Razkužimo z alkoholom.
- Srbeče mesto hladimo z ledom.
- Po potrebi obiščemo zdravnika.
Razširjenost
Hrastov prelec je razširjen je po vsej Evropi, tudi v Sloveniji. Čedalje toplejše okolje omogoča, da je teh gosenic vse več.
Dermatitis, ki ga povzroča, ne sodi med bolezni, ki jih je obvezno prijavljati, zato nimamo podatkov, kako pogosto se pojavlja. Svetujemo, da se za te podatke obrnete na zdravnike družinske medicine, pediatre in šolske zdravnike ter dermatologe.
Medtem ko so gosenice pinijevega sprevodnega prelca bolj aktivne proti poletju, je zdaj čas srečanj hrastovega sprevodnega prelca, saj se ob koncu marca in na začetku aprila iz jajčec izležejo gosenice, pravijo v društvu Ambasadorji nasmeha, kjer opozarjajo, da moramo paziti tudi na varnost svojih ljubljenčkov. Strupene dlačice lahko pri njih v skrajnem primeru povzročijo tudi smrt.
"Ob dotiku pasjega smrčka z dlačicami gosenice nastane hud dermatitis s srbečico, bolečino in otekanjem, če pa dlačice pridejo v stik z ustno sluznico, to lahko hudo poškodujejo, pride do otekanja in celo nekroze sluznice. Vse to lahko spremljajo sistemski znaki anafilaktične reakcije, kot so bruhanje, driska, tresenje telesa, povišana telesna temperatura itd. V takih primerih je potrebna nujna veterinarska pomoč, ker lahko otečejo dihalne poti in nastane dihalna stiska," pravi dr. Veronika Radobuljac iz veterinarske ambulante Vet BM Brežice. Obisk veterinarja je v takem primeru nujen, dokler ne pridete do njega, pa lahko mesto stika blažite s toplimi obkladki, svetuje.
Kako jih prepoznamo?
Hrastov prelec je razširjen po vsej Evropi, tudi v Sloveniji. Čedalje toplejše okolje omogoča, da je teh gosenic vse več, je povedala dr. Pohar.
Gosenice se čez dan zadržujejo v gnezdih, ki so obdana z rahlim zapredkom tankih srebrnkastih niti. Gnezda so večinoma v rogovilah vej in na deblu ter dosegajo velikost do manjše melone. Ponoči se gosenice odpravljajo na žrtje v krošnje, kjer jejo listje in popke. V zgodnjih jutranjih urah se vračajo v gnezda. Po drevesu in tleh se gibljejo v koloni po ena, če pa jih je veliko, so razvrščene v več vrst. Pri pohodu sproti predejo nitke, ki se oprijemajo na drevo. Prisotnost hrastovega sprevodnega prelca v gozdu je lahko prepoznavna po gnezdih – zapredkih in pajčevinastih sledeh, kjer so se gosenice premikale.
Dlakava gosenica ima na hrbtni strani temnordeče pege, iz katerih izraščajo trde, lomljive dlačice. Trebušna stran je zelenkaste barve, bočno pa je belkasta. V sredini julija se zabubijo in po treh tednih se izležejo metulji.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.