Četrt stoletja nazaj je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) 1. december razglasila za svetovni dan aidsa. Smo sredi obdobja, za katerega je WHO izbrala temo "Proti ničli - nič novih okužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa". Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) opozarjajo, da se Slovenija sicer še vedno uvršča med države z nizkim deležem prebivalstva okuženega s HIV, vseeno pa tudi pri nas po letu 2003 opažamo višje število novih diagnoz okužbe s HIV kot prej. V letošnjem letu so na IVZ zabeležili 38 novih diagnoz okužbe s HIV, zato opozarjajo na pomen preventive in odgovornega spolnega vedenja, saj na ta način lahko tveganje za okužbo zelo omejimo. Namen letošnjega tedna promocije testiranja na okužbo s HIV, ki je potekal od 22. do 29. novembra, je bil zmanjšati število poznih diagnoz in izboljšati možnosti zdravljenja za okužene.
Število okuženih s HIV v Sloveniji narašča
Predvidoma je v Sloveniji še vedno s HIV okužena manj kot ena oseba na tisoč prebivalcev. "V letošnjem letu smo do 20. novembra 2013 na IVZ zabeležili 38 novih diagnoz okužbe s HIV, medtem ko je bilo v celem letu 2012 prepoznanih 45 novih diagnoz. Med 38 letos prepoznanimi okuženimi jih je bilo kar 22 oziroma 58 odstotkov poznih diagnoz, ko bi okuženi že morali prejemati protiretrovirusna zdravila. Zabeležili smo tudi osem novih diagnoz aidsa, od tega vseh osem sočasno z diagnozo okužbe s HIV in štiri smrti po diagnozi aidsa," je pojasnila Irena Klavs z IVZ in dodala: "V obdobju zadnjih desetih let (2003–2012) je bilo prepoznanih 377 okužb s HIV, medtem ko je umrlo 18 bolnikov z aidsom. Povečano število diagnoz po letu 2003 je predvsem posledica porasta primerov med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. V obdobju zadnjih desetih let je bilo med njimi največ novih diagnoz okužbe s HIV, in sicer med starimi od 30 do 39 let. V letu 2011 smo okužbo s HIV zabeležili pri dveh nosečnicah, medtem ko v vsem obdobju od leta 1993, odkar sledimo delež s HIV, okuženih nosečnic nismo nikoli prepoznali več kot eno na leto. V letu 2012 pa smo prvič po letu 2001 prepoznali tudi primer okužbe s HIV pri injicirajočem uživalcu prepovedanih drog, čeprav delež okuženih v tej skupini ostaja zelo nizek."
Na udaru vedno bolj tudi starejša populacija
"V začetku pandemije aidsa je veljajo, da se okužba s HIV in aids širita predvsem med mladimi, ki imajo običajno bolj tvegane spolne odnose. Zdaj pa podatki kažejo, da poleg mladih breme bolezni vse bolj prevzema tudi starejša generacija. Prvič od začetka pandemije aidsa se je namreč zgodilo, da je med okuženimi v srednje razvitih državah več kot polovica, v razvitih državah pa tretjina starejše populacije. To pomeni, da je potrebo preventivna sporočila prilagoditi tej skupini prebivalstva, saj imajo tudi starejši ljudje tvegana spolna vedenja," pa opozarja Evita Leskovšek z IVZ.
Le malo se jih testira
Ves teden pred 1. decembrom so po vsej Sloveniji potekale številne preventivne aktivnosti - v šolah, nevladnih organizacijah in drugje. Poudarek je na pravočasnem in zgodnjem testiranju na HIV. Leskovškova opozarja, da se Slovenija po številu testiranj na prebivalstvo v Evropi uvršča med tiste države z nanjnižjo stopnjo. V Legebitri so opozorili, da je razlog za tako malo testiranj tudi v tem, ker se morebitni okuženi bojijo, da bi jih kdo videl, ko se gredo testirati, in bi bili zaradi tega zaznamovani. Opozarjajo, da se bolj bojijo stigme, kot pa bolezni same. Mnogi ne zaupajo niti svojemu osebnemu zdravniku, kjer se lahko vsakdo brezplačno testira, saj imajo občutek, da bi jih zdravnik po razkritju spolnih navad obravnaval drugače.
Na testiranje, ko bi se že morali zdraviti
Najbolj problematično pa je dejstvo, da bi več kot polovica oseb ob diagnozi okužbe s HIV v Sloveniji že morala prejemati protiretrovirusna zdravila. "Zavedati se je potrebno, da imajo okuženi ob zgodnji diagnozi in zdravljenju daljše in bolj kvalitetno življenje," pravi Leskovškova in dodaja: "Eden od vzrokov za nizko udeležbo je prisotna stigmatizacija do okuženih, obolelih in rizičnih skupin. Testiranje želimo pri nas normalizirati in ga približati predvsem skupinam z večjim tveganjem." Na IVZ zato opozarjamo na pomen preventive in odgovornega spolnega vedenja, z dosledno uporabo kondoma, saj na ta način lahko tveganje za okužbo zelo omejimo.
Tretjina jih ne ve, da so okuženi
Po zadnjih podatkih je v Evropski uniji z virusom HIV okuženih 2,3 milijona prebivalk in prebivalcev, kar tretjina pa sploh ne ve, da je okužena. Zadnja leta število okuženih narašča predvsem med mladimi. Tako se je število mladih po svetu, ki so umrli zaradi AIDS-a, povzpelo kar za 50 odstotkov. Grozljivo dejstvo, ki pa je predvsem plod neustreznih metod zdravljenja, opozarja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš in dodaja: "Na srečo Slovenija spada v skupino držav, kjer je število obolelih še vedno dokaj nizko, predvsem zaradi učinkovitih informacijskih kampanj, ki potekajo po državi. Manj kot ena oseba na tisoč ljudi naj bi bila okužena z virusom HIV. Vseeno pa je, po zadnjih podatkih, v Sloveniji kar okoli 300 ljudi, ki so okuženi, a tega ne vedo."
Po svetu se je sicer pandemija okuženosti s HIV-om umirila, saj se je dostopnost do zdravil izboljšala tudi v podsaharski Afriki, kjer je največ okuženih. Vendar pa v razvitem svetu število okuženih raste med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Tako je tudi okuženost z virusom HIV v Sloveniji izrazita v tej skupini, je pojasnil Janez Tomažič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Kje se lahko testirate?
Testirate se lahko pri osebnem zdravniku, prav tako se še vedno lahko testirate tudi v anonimni ponedeljkovi ambulanti na infekcijski kliniki. Poleg testiranja na HIV v anonimni ambulanti po novem testirajo tudi na hepatitis B, po mnenju Janežiča pa bi bilo smiselno tudi testirati na sifilis in gonorejo. Kar tretjina okuženih s HIV-om ima namreč tudi sifilis.
Obstajajo pa že tudi samoplačniški testi, s katerimi se lahko posameznik sam testira. Vendar pa morajo od okužbe miniti vsaj trije meseci, da je takšen test zanesljiv.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.