Predstojnik Kliničnega oddelka za urologijo na UKC Ljubljana Bojan Štrus je ob tem opozoril tudi na zelo dolge čakalne dobe. "V primeru karcinoma prostate ta znaša približno leto dni," je poudaril. "Kljub staranju prebivalstva in boljši diagnostiki, pa naše kapacitete žal že deset let ostajajo iste. Soočamo se tudi s pomanjkanjem operativnih prostorov, še posebej v dopoldanskem času, in strokovnega kadra, zato tudi z dodatnim delom in izvajanjem rednega operativnega programa ob sobotah ne uspemo zmanjšati čakalnih vrst," je opisal razmere, v katerih delajo. Rešitev bi po njegovem mnenju bila ustanovitev še enega kliničnega oddelka za urologijo na drugi lokaciji.
Robotski sistem da Vinci še vedno le v Splošni bolnišnici Celje
"Robotsko asistirana radikalna prostatektomija je odstranitev celotne rakasto spremenjene prostate. Opravi se jo s pomočjo robotskega sistema da Vinci, ki omogoča izvedbo posega skozi nekaj majhnih rezov. Ker robot omogoča bolj natančno preparacijo tkiv, bolniki hitreje okrevajo, hitrejša pa je tudi povrnitev sposobnosti zadrževanja urina in erektilne funkcije. Teh prednosti ni mogoče zagotoviti vsakemu bolniku, saj je izvedba posega odvisna od bolnika, stanja bolezni in izkušenosti operaterja," je povedal specialist urologije Sandi Poteko, predstojnik Oddelka za urologijo iz Splošne bolnišnice Celje.
Tam so omenjeni sistem nabavili leta 2010. Do konca lanskega leta so z njim opravili 1451 operacij. A življenjska doba se mu izteka. "Jeseni 2016 smo bili s strani ekskluzivnega zastopnika za robotski sistem da Vinci obveščeni, da bodo, skladno s pogodbo, zagotavljali vzdrževanje sistema in dobavo potrošnega materiala do konca leta 2017. Posledično to pomeni potrebo po nabavi novega sistema v vrednosti preko 2 milijona evrov, ki pa jih Splošna bolnišnica Celje nikakor ne more zagotoviti sama. Na to smo opozorili tudi ministrstvo za zdravje in ZZZS. S tem se nakazuje možnost, da Republika Slovenija izgubi vrhunsko tehnologijo, ki je nedvomno pomembno prispevala h kakovosti slovenskega zdravstva, nedvomno pa se bodo poslabšale tudi možnosti zdravljenja pri delu slovenske populacije, kjer je rak prostate najpogostejši rak," je opozoril strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar.
"Slovenijo je prehitela epidemiološka situacija. Prebivalstvo se je v zadnjih treh desetletjih postaralo hitreje, kot so to pričakovali načrtovalci zdravstva. Medtem ko se vsak teden ena od bolnišnic v Evropi na novo odloči za vpeljavo robotskega sistema, bomo mi ob koncu tega leta morda izgubili edini robotski sistem za operacijo raka prostate. Sedemnajst let po uvedbi te napredne tehnologije v Evropi pa se ZZZS pravda za ceno robotsko asistirane operacije z za enkrat edinim izvajalcem te tehnologije v Slovenije," je poudaril Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva.
Stroka predlaga zgostitev mreže urologov ter povečanje operativnih kapacitet. Zavzemajo se tudi za to, da bi po vzoru ginekologije urološko specialistično ambulanto postavili na primarni nivo.
Urološka problematika predstavlja veliko intimno stisko
"Urološka problematika predstavlja veliko intimno stisko, ki močno posega v kvaliteto življenja posameznika in močno zmanjšuje kakovost vsakdanjega življenja," pa je povedal predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije Franc Hočevar. Dodal je, da so že pred več kot dvema letoma opozarjali na pomanjkanje urologov in na dolge čakalne vrste, a se ni zgodilo nič.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.