Spanje je čas, ko možgani sebi in telesu ukažejo počitek. Je nujno potrebno, saj si z njim naberemo novih moči in smo tako bolj pripravljeni za funkcioniranje. Strokovnjaki ocenjujejo, da sanje zasedejo nekje dve uri našega spanja in da v njih preživimo približno šest let svojega življenja. Vsi smo že kdaj sanjali, da letimo ali padamo v globino. Zagotovo se vam je že zgodilo, da ste se zbudili zmedeni in se spraševali, kaj za vraga pomenijo vaše sanje. Jezik podzavesti so metafore, zato so sanje pogosto nenavadne in jih težko razumemo z nam običajno logiko, pojasnjuje hipnoterapevtka Asja Širovnik Moškon. Kljub temu se lahko naučimo jezika sanj, in jih na ta način tolmačimo, nam je zaupala v intervjuju.
Od petih faz spanja največ sanjamo v REM fazi. To je faza, ko naše telo spi, možgani pa so precej aktivni?
Res je. REM faza, ki se sicer tudi pojavlja pri hipnotičnem transu, pomeni Rapid Eye Movement, in nakazuje na to, da se pod zaprto veko oko premika, kot da bi opazovalo notranje vizije in slike. Ponavadi so prav te vizije in slike tiste sanje, ki se jih bomo zjutraj spomnili. Za naše možgane je ta faza spanja zelo pomembna, do te mere, da se bodo zunanji dražljaji vključili v naše sanje (na primer, če zazvoni telefon ali budilka, sanjamo, da se ta zvok vkomponira in tako dogaja v sanjah).
V hipnozi je del, kjer se nalagajo novi programi v podzavest, pogosto zaznamovan z REM fazo, kjer je telo (tako kot pri spanju) sproščeno, mišice spijo, medtem ko je v možganih veliko aktivnosti. Verjamem, da tukaj prihaja do podzavestnih procesov, ki se manifestirajo tudi skozi vizualni proces v naših možganih. Ker je ponavadi govorica podzavesti simbolična ali metaforična, je verjetno tudi to razlog, da dostikrat ljudje zjutraj premlevajo sanje in jih ne razumejo. Pomemben pa je tisti občutek, ki nam ostane po takih sanjah, saj nakazuje na čustvene procese, ki smo jih v spanju doživeli.
Kdaj začnemo sanjati? Ali sanjamo že od rojstva?
Znanstveniki so izmerili, da se prične REM stanje v fetusu nekje pri sedmih mesecih. Vendar ne samo pri ljudeh: ekipa nevroznanstvenikov iz nemške Jene je odkrila, da fetus ovce že v fazi zelo nezrelega plodu doživlja sanjam podobno stanje. In to nekaj tednov preden so lahko zaznali prve REM signale.
Lahko povzamem, da se sanjanje prične že v maternici, in medtem ko znanstveniki raziskujejo, kako hitro pričnemo sanjati, obstajajo teorije o tem, da se - medtem ko sanjamo - pripravljamo na življenje, ki je pred nami. Ko opravljam regresijo v maternico, sem odkrila prisotno zavest, ki ima še veliko več sposobnosti kot samo sanjanje. Validirani spomini in čustva, ki jih doživljamo ob regresiji v prenatalno dobo, so dokaz, da je zavest prisotna in tako torej tudi um, ki procesira in sanja.
Zakaj sploh sanjamo, kakšna je funkcija sanj?
Debata o sanjah je dosti starejša od same vede psihologije. Že od pamtiveka je obstajal koncept preroških sanj, v katerih naj bi dobili sporočila o dogodkih, ki se nam v sanjah pokažejo kot utrinki iz prihodnosti. Šamani uporabljajo sanje za vstop v druge dimenzije, napovedovanje in usmerjanje vremena, komunikacijo z umrlimi, srečevanje z vzroki, ki naj bi bili odgovorni za bolezni ali pa napovedovanje dogodkov.
Z razvojem psihologije na Zahodu so psihoanalitiki in klinični psihologi ustvarili razne teorije o sanjah na podlagi dela s pacienti, a si niso bili in verjetno si še vedno niso enotni o tem, kaj sanje so in kaj je njihov namen. Tako so v t. i. 'dream laboratories (laboratorijih sanj), ki so bili popularni v 50 letih, raziskovali sanje in medtem, ko je Sigmund Freud trdil, da sanjamo zato, da se naši podzavestni nagoni ali potrebe razrešijo v spancu, je njegov učenec Carl Jung razvil novo teorijo, kjer naj bi sanje bile kompenzacija za manj razvite dele naše osebnosti. Vendar je bila tudi ta teorija kasneje ovržena, saj je Calvin Hall ugotovil, da se sanje navezujejo na mnoge vsebine, ki so v povezavi z našim budnim stanjem.
Obstajajo še teorije o tem, da so sanje lahko v službi predelovanja dnevnih stresnih dogodkov, umeščanja novega znanja ali pa da na ta način podzavest čisti stres oz. celo komunicira z nami. Iz svojih terapevtskih izkušenj lahko rečem, da je poznavanje sanj, njihovih metafor, sporočil in pomenov, izjemna tehnika, ki nam omogoči čisto in pretočno komunikacijo z našo podzavestjo.
Torej so sanje povezane z našo podzavestjo? V kolikšni meri?
Freud in Jung sta se v osnovi strinjala, da so. Izražale naj bi npr. naše v življenju potlačene želje, strahove, skrbi … in nas opozarjale tudi na naše še neizkoriščene kreativne, karakterne, osebnostne … lastnosti, ki čakajo, da se izrazijo, da bi lahko postali celoviti, srečni oz. zadovoljni ljudje. To v veliki meri drži. Bi pa tu izpostavila še dejstvo, da niso vse sanje enake. Res je, da nekatere izražajo potlačene želje, strahove, skrbi ... obenem pa nas lahko opozarjajo na še neizkoriščene potenciale. Ne glede na to, je osrednja funkcija sanj vzpostavljanje komunikacije z našo zavestjo.
Vsi smo že kdaj sanjali o letenju, o padanju v globino … Kaj to pomeni, kako naj interpretiramo lastne sanje?
Jezik podzavesti so metafore, zato so sanje dostikrat 'čudne' ali pa jih vsaj težko razumemo z nam običajno logiko. Kljub temu se lahko naučimo jezika sanj, in na ta način tolmačimo sanje. Vsaka podzavest ima svojevrsten način komunikacije, kar pomeni, da si vsak posameznik lahko drugače tolmači iste sanje. Obenem pa imamo sanje, ki bi jim lahko rekli, da so del kolektivnega nezavednega, ter da so del človeške izkušnje, ne glede na kulturo, državo ali okolje.
Sanje o koncu sveta, potopih, katastrofah, o prehodu iz telesa in vstopu v druge dimenzije se pojavljajo v vseh kulturah na podoben način. Prav tako so sanje o letenju in padanju v globino, smrti, utapljanju, sanje, ki nakazujejo na globlje, bolj mistične predele naše psihe. Popeljejo nas do najglobljih spominov, zapisov, čustev in znanj, ki smo jih nekoč doživeli.
Letenje, na primer, je lahko spomin na obdobje pred ali po inkarnaciji, kje se gibljemo svobodno, kot leteča zavest, ki je osvobojena omejitev in občutka priklenjenosti. Obstajajo sanje, v katerih letimo ali celo obiščemo druge kraje, ljudstva, svetove ... Včasih v budnem stanju lahko dobimo potrdilo, da to nismo samo sanjali. Spomnim se sanj, v katerih sem na Novi Zelandiji obiskovala zdravilce Maore. Tri leta kasneje smo se srečali. V trenutku sem vedela, da so to oni. Objeli smo se in nadaljevali naše pogovore iz sanj. Razložili so mi, da jih je obiskovala moja Duša, saj je na ta način dobivala znanje, ki je potrebno za moje delo. Za našo kulturo je bila moja izkušnja nekaj nepojmljivega, medtem ko je za njihovo to nekaj povsem običajnega. Avstralski domorodci Aborigini pa celo menijo, da so naša življenje sanje, nekakšna kolektivna hipnoza ali iluzija, medtem ko v sanjah vstopamo v Resničnost. To dokazujejo tudi s komunikacijo, saj je znano, da se na ogromnih razdaljah, tudi po 500 kilometrov vstran, v spanju dogovorijo, kje se bodo srečali in kdaj. Ali pa, kje je na primer voda.
Nekatere kulture ali celo duhovne vede interpretirajo sanje o letenju kot potovanja Duše, ki se dogajajo ponoči, ko spimo, saj naj bi v določenih urah spanja zapustili telo, se dvignili v dimenzijo, kjer se nahaja Izvir vsega, ter se tam 'napojili' z energijo, ki jo prinesemo v svoje življenje. Prav tako je padanje, tisti občutek naglega spusta, ko se tik pred spanjem ali v sanjah spustimo v globino, lahko direktna refleksija našega 'odklopa' iz tozemne dimenzije, in spusta v globine naše notranjosti, ki nas vodi v neskončnost razširjene Zavesti. Tudi sanje o umiranju, kjer zapustimo telo in nato odletimo, je lahko spomin v globinah človeškega, ki nas spominja na odhode na drugo stran, morda naše iz prejšnjih življenj, ali pa so to spomini globoko v naši psihi, ki so genetski in pripadajo našim prednikom.
Na Balkanu, na primer, pravijo, da če sanjaš, da ti izpade zob, bo nekdo umrl. Če ti izpade več zob, bo prišlo do večje katastrofe. Če te boli, boš prizadet, če te ne boli, potem ne boš tako povezan s to katastrofo ... Pravzaprav gre tako nekako: če določena družina ali družba kolektivno interpretira pomen sanj, je povsem možno, da se na ta način 'naučimo' razumeti jezik podzavesti in se tako podzavest tudi odziva z nam znanim jezikom. Potem je tukaj še en element, ki ga vključim, ko učim ljudi razumeti svoje sanje: 'Kaj tebi pomeni ta metafora?' Ko se pričnemo 'ukvarjati' s podzavestjo, se naučimo njenega jezika. Pri vsakem posamezniku je le ta malce drugačen.
Naša psiha je kompleksna in v globinah naše podzavesti se nahajajo področja, ki presegajo omejitve našega vsakdana. Sanje so idealen način, da ozavestimo te predele, se naučimo več o sebi in spoznamo, da smo veliko več kot samo telo, ki mora preživeti v tem življenju.
Koliko časa na noč sanjamo? Drži, da lahko v eni noči sanjamo več sanj, ki so različno dolge?
Strokovnjaki ocenjujejo, da sanje zasedejo nekje dve uri našega spanja. Lahko imamo več sanj na noč, a se bomo spomnili samo nekaterih, razen, če nas nekaj zbudi.
Zakaj se sanj pogosto ne spomnimo, spet drugič pa so izjemno žive? In ali to, da se jih ne spomnimo, pomeni, da jih nismo imeli?
Vsi ljudje sanjamo, tudi tisti, ki se sanj zjutraj ne spomnijo. Velikokrat se takoj še spomnimo sanj, nato pa jih čez nekaj trenutkov pozabimo. Pravijo, da si najbolj zapomnimo tiste sanje, ki so imele najmočnejšo emotivno impresijo na nas ali pa tiste, ki smo jih sanjali, tik preden smo se zbudili.
Sanjam, ki se jih zavedamo, pravimo lucidne sanje. V njih lahko z zavestjo vplivamo na dogajanje in razplet sanj. Ali to pomeni, da lahko sanje do neke mere nadzorujemo?
Ne, sanj ne moremo nadzorovati, lahko pa se jih naučimo razumeti ter na ta način 'usmerjati' svojo podzavest. Lucidne sanje so sanje, kjer se lahko premikamo po želji (letimo, hodimo skozi zid, lebdimo in raziskujemo ter usmerjamo sled dogodkov), kar je izjemnega pomena za našo podzavest in sposobnost ustvarjanja in manifestiranja želene realnosti.
Kaj pa sanje, ki se nam ponavljajo? In nočne more. Kdaj prihaja do tega?
Obstajajo nočne more, ki jih imajo ljudje od otroštva. Običajno je lahko vzrok nekaj, kar je otrok doživel, če pa vzroka ne najdemo v otroštvu, lahko iščemo globlje. Imela sem primer, ko je oseba našla odgovor na nočne more v prenatalnem obdobju, nekaj njih pa v še globljem spominskem zapisu.
Potem so tu nočne more, ki nas opozarjajo na določene situacije kjer je potrebna naša pozornost, saj ali podzavest trpi, ali pa je potrebna sprememba, da ne bi trpeli, če gremo naprej po tej poti. Pa sanje, ki imajo opozorilne funkcije. In še sanje, kjer zelo intenzivno predelujemo določene teme, ki se ponavljajo v našem življenju, a to počnemo na nezavednem nivoju.
Kaj pa preroške sanje? Obstajajo?
Seveda lahko dobimo preblisk iz bodočnosti in vpogled v prihodnost. Podzavest ne pozna časa kot takega in vstop v polje, kjer se formira tok dogodkov, je za ta del nas popolnoma naraven in mogoč. Nekateri imajo ta dar, drugi pa ga lahko razvijejo. Tudi to je stvar razumevanja in spoznavanja delovanja naše podzavesti in superzavesti.
Vsekakor bi bilo dobro, da bi se bolj zavedali inteligence naše podzavesti, saj nam usmerjanje podzavestne naravnanosti olajša življenje na mnogo nivojih.
