Ni nevarno le, če premalo spimo. Nevaren je tudi predolg spanec

Pogosto slišimo, da mora človek za normalno delovanje spati vsaj osem ur. Zato se mnogi trudijo odspati to količino spanja. Če ne spimo dovolj, se počutimo utrujene in razdražene. Zdravniki opozarjajo, da premalo spanca lahko vodi v debelost, visok krvni pritisk, sladkorno bolezen in srčne bolezni. A tudi preveč spanja ima lahko negativne posledice, poroča BBC.

Preveč ali premalo spanca naj bi vodilo v prezgodnjo smrt

Raziskave, ki so jih izvajali zadnjih deset let, pri ljudeh, ki spijo manj kot šest ali več kot osem ur, kažejo povečano tveganje za prezgodnjo smrt. Torej so posamezniki, ki spijo manj ali več od standardnega okvira 6–8 ur, bolj podvrženi prezgodnji smrti.

Franco Cappuccio, profesor za bolezni srca in ožilja na Warwiški univerzi, je preučil 16 raziskav, v katerih so več kot milijon ljudi spraševali o njihovih spalnih navadah. Potem so te navade daljše časovno obdobje tudi spremljali. Vključene posameznike je Cappuccio razdelil v tri krovne skupine: tiste, ki spijo manj kot šest ur na dan, tiste, ki spijo med šest in osem ur na dan, in tiste, ki na dan spijo več kot osem ur. Njegove analize so pokazale, da je 12 odstotkov tistih, ki spijo malo, umrlo prej kot tisti, ki so bili v srednji skupini. 30 odstotkov tistih, ki so spali več kot osem ur, pa je umrlo prej kot udeleženci iz srednje skupine.

Obstaja pomembna povezava med količino spanca in tveganjem za prezgodnjo smrt. Nezadostna ali prekomerna količina spanca nas ogroža isto, kakor če bi vsak dan popili nekaj meric alkohola.

Vzrok dolgega spanca so lahko zdravstvene težave

Ali je za nas res lahko devet ur spanca bolj nevarno, kot če spimo le pet ur? Odgovori na to so različni. Cappuccion se je zavedal, da je lahko razlog za večje količine spanca pri ljudeh depresija ali pa je lahko razlog tudi jemanje uspavalnih tablet. Kljub upoštevanju teh dejavnikov je še vedno potrdil povezavo med dolgim spanjem in prezgodnjo smrtjo.

Prepričan je, da imajo lahko ljudje, ki spijo več kot osem ur dnevno, globlje ležeče zravstvene težave, ki se v drugih simptomih še ne kažejo.

Tako razlog za povečano tveganje za smrt ni dolgo spanje, temveč skrita bolezen, ki se v drugih znakih, razen dolgega spanca, še ne kaže.

Zaradi daljšega spanja smo manj aktivni

Toda s tem se ne strinjajo vsi. Shawn Youngstedt, profesor na arizonski državni univerzi je izvedel majhno študijo, ki je vključevala 14 mladih odraslih, in jih prepričal, da tri tedne spijo dve uri več kot običajno.

Poročali so mu, da so zaznali spremembe v razpoloženju, postali so bolj brezvoljni in depresivni. Poročali so tudi o vnetjih, natančneje o povečani količini določenega proteina v krvi, ki je povezan z vnetji. Sodelujoči v raziskavi so tožili tudi o bolečinah v križu. Zaradi tega se Youngstedt sprašuje, če je morda težava pri dolgem spanju v neaktivnosti, ki je njegova posledica.

Zdaj sicer izvaja poskus, kjer morajo tisti, ki spijo dolgo in povprečno dolgo, vsako noč spati eno uro manj kot ponavadi. Rezultate bo objavil kmalu.

Ne vemo, koliko v resnici spimo

Vsi, ki preučujejo spalne navade, naletijo na številne težave. Ena izmed njih je, da spanca pogosto ni možno natančno meriti. "Odvisni smo od zelo preprostih metod – ljudi sprašujemo, koliko ur na noč povprečno spijo. Odgovore pa je potrebno jemati z rezervo," je povedal Cappucio.

"Pri odgovarjanju se zanašamo na svoj spomin … in ne veš, ali govoriš o času, ki si ga preživel v postelji ali dejanskem času spanca," je pojasnil težavnost merjenja spanja. Vemo, kdaj smo šli spat in kdaj smo se zbudili, ne vemo pa natančno, koliko tega časa smo zares prespali.

Strokovnjaki ugotavljajo, da smo nagnjeni k temu, da precenimo količino časa, ki smo jo v resnici prespali. Vsi strokovnjaki se strinjajo, da kakovost spanca lahko vpliva na naše zdravje, jo je pa še težje meriti kot samo dolžino spanca.

Včasih so ljudje spali v dveh delih

Toda če je šest ur spanja premalo za odraslega, devet ur spanca pa preveč, kaj je idealna količina? Kaj pravzaprav želijo naša telesa?

Veliko dokazov namiguje, da ljudje do poznega 17. stoletja niso spali v dolgem neprekinjenem kosu, temveč v dveh delih. Med enim in drugim delom je vmes minilo obdobje ene do dveh ur, med katerim so molili, brali, se ljubili, kramljali, kadili, šli na stranišče ali celo obiskali sosede.

Takšen način spanja morda je morda bolj naraven kot sedanje nagnjenje k spancu v enem kosu.

Magično število je 7 ur

Cappuccio pravi, da tri četrtine ljudi zahodnega sveta v povprečju spi med šest in osem ur, kar je rang, ki se ga povezuje z najboljšimi obeti za dolgo življenje. Toda ali lahko rečemo, da je osem ur spanca bolje kot šest?

Magično število naj bi, po mnejnu Gregga Jacobsa, doktorja Centra za spalne motnje medicinske fakultete v Massachusettsu, bilo sedem. "Ljudje po svetu v povprečju spijo sedem ur na noč. Kar kaže na to, da je sedem ur spanca za možgane najbolj naravno," sklepa Jacobs.

Toda če uživate v spancu in v postelji preživite veliko časa, a se vseeno počutite dobro, potem z vami najbrž ni nič narobe.