'En dan misliš, da si Superman, naslednjega je elektronsko sporočilo nepredstavljiva težava'

Življenje je nevarna pustolovščina, ki se konča s smrtjo. Potreba po dokazovanju ne izvira iz želje po ustvarjanju in dajanju, ampak izvira iz lastnega vedenja o nezadostnosti, nepomembnosti in nevrednosti.

Čestitke, odličen prispevek! Sem šla skozi te faze in k sreči pravočasno spoznala kam drvim. In temu rekla STOP!

Veliko ljudi tudi stiska, ker jih je strah, da jih razkrinkajo.

Psihične težave imajo le ljudje, ki niso dojeli, da delajo samo zato da preživijo in ne živijo zato, da delajo. Hkrati pa ne dojamejo da je ta kapitalistična ideologija, da moraš biti najbolj uspešen, navadna bedarija. Ko enkrat to dojameš in pričneš življenje uživati, neglede na to, da nisi najuspešnejša oseba v podjetju, na svetu, potem si pozdravljen, zadovoljen in na koncu tudi uspešen.

Sindrom izgorelosti obstaja le v javnem sektorju. V gospodarstvu nimamo tako zelo "prigaranih" plač. Večinoma 620 eur. netto in to je to. ko bbi bila še v javnem sektorju neto plača podobna babji menstruaciji, se nam zna zgoditi da si bo Slovenija gospodarsko dokaj hitro opomogla. Ja dobro ste prebrali: plača v gospodarstvu je kot menstruacija: dobiš jo enkrat na mesec, traja enih pet dni in potem se lahko 25 dni kavsaš.......

Ko berem vse tele komentarje se mi tile kreativni direktorji in ljudje na podobnih delavnih mestih začenjajo smiliti in prav je da dobijo 10 krat večjo plačo kot navadni delavci in kaj šele upokojenci ,ker ti ljudje se trudijo da mi sploh lahko preživimo zato jim mora firma kupiti računalnike telefone in avtomobile ,zato jim toplo priporočam pojdite za trak ali v krampat v kakšno gradbeno podjetje za 600€, terapija naj traja vsaj dve leti in vsi se boste pozdravili brez skrbi

izgorelost nastane takorat ,ko si naložiš več dela kot si ga sposoben opraviti, vsak naj bi delal eno stopnjo manj kot je sposoben . Se pravi zidar bo dober,če je sposoben biti vodja gradbišča,pri nas pa je težava v tem, da šola in starši želijo preveč od otrok in potem to plačuje celo življenje .Kaj je boljše zapit in razočaran inženir ali uspešen ključavničar ,mizar, zidar ,avtomehanik, električar....

Kako so izgoreli šele gradbeni delavci. Ravno gradimo in opazujem te fante, ki so precej izčrpani, vsak dan delajo 12 ur, tudi soboto. In to za minimalca.

Vsak delavec naj si zapomne eno stvar in to si znova in znova ponavljam sam'' MEDALJE NE BOŠ DOBIL''...ni vredno si uničevati zdravja za službo, kajti zdravje je eno in če ga izgubiš si na J... Pomembo je ne pretiravati, delati zmerno in ko mine 8 ur greš, kar si naredil si naredil in tega se držim zato mi je zdaj boljše.

Vsak človek bi se moral držati življenskega pravila...8 ur spanja, 8 ur dela, 8 ur druženja z družino.

Jan... Tramaki so nam dali popra :)

Takih kvazi uspesnežev je polna psihiatrija. Reveži so delavci na pogodbah, v proizvodnji za tekočim strojem in tisti v Lidlu in Hoferju, ki tekajo od police do police, da izpolnejo visoke normative.

Bogi so ja res, sploh un direktor

x

Sem pač bolj ljudski človek z veliko mero empatije za izkoriščano populacijo. Posledica izpostavljanja je vodila v odkrit mobing. Psihično nasilje , pa nalaganje obveznosti v stilu , zdaj boš pa videla. V privatnem kolektivu s preko 100 zaposlenimi delavci, pretežno tujci z delovnimi dovoljenji. Ne bom razpravljala o poslovanju in pojmovanju lastnika o obveznostih in pravicah delavcev. Slednjih pravzaprav ni bilo. Torej ta osebek me je pripeljal v stanje, skoraj pred srčnim infarktom. Zdravnik je ugotovil izgorelost in mi svetoval prekinitev delovnega razmerja pri tem delodajalcu. Pa je osebek s svojim odvtenikom pogruntal, da nisva kompitabilna in predlagal prekinitev iz poslovnih razlogov. Seveda se nisem strinjala in me je poslal na prisilni dopust in sledila je odpoved....iz poslovnih razlogov. No nisem kaj dosti premišljevala in se odločila za tožbo . S kupom dokazil seveda. Sem si njegove "pristope" pridno pisala. Mislim, da je dojel kaj lahko sledi zato sva sklenila poravnavo. Danes mi je žal, da sem sprejela poravnavo. Hara naprej v svojem stilu. Na prefinjen, hinavski način kot mi je znano. To je delidajalec , ki mu je časnik Delo v enem od prispevkov pel slavospev. Nanj me je opozrila znanka že pred časom. Škoda, da nisem vedela zanj ob izidu. Takole gospodje , se poštenim , lojalnim in pridnim delavcem godi pri nas. Pa lep praznik vsem.

vidim da vas večina komentatorjev ne loči med fizično izgorelostjo in psihično izgorelostjo - ni isto in ne pomeni, če nekdo fizično dela, da bo kar obležal in bil v stresu. mentalno in odgovorno delo je velikokrat precej bolj stresno od fizičnega! govorim o realnih ljudeh, ne omenjnima v članku, da se ne bo kdo spotaknil

Izgorelost je novodobni izraz za cel diapazon simptomov, ki človeka spremljajo daljše obdobje. Včasih so imeli ti simptomi bolj preprosta in ne-umetniška imena, danes pa se pojavnost meri s "pomembnim življenjem oz. delom". Nič posebnega ne bi bilo vse skupaj, če bi lahko rekli bobu bob. Pametni dušebrižniki že vedo, da nimajo vse bolezni sveta nam znane in vidne razloge in če se komu ljubi ukvarjati z globinami, so Jungova dela odlični uvidi. Sama sem se z osebnostno krizo soočila v ćasu moje kariere, ki je bila takrat na višku. Kar na en krat (pa res? )so se pojavila meni neznana stanja strahu, groze, apatije, skrbi... povezana celo s fizičnimi dejavniki. Hm...kaj naj rečem?? Rada bi rekla drugače, vendar minila so leta, da se je psiha na novo sestavila, da je moja samovšečna drža spoznala nove vrednote. Danes, 15 let po tej krizi, ki je trajala kar nekaj let, lahko rečem, da je za vsakega posameznika, ki ne zna odmerjeno živeti pravzaprav normalno, da se mu to zgodi. Je pač več pomembnih razlogov, ko se človek mora na novo resetirati in ugotoviti kaj v življenju je res pomembno. Pa še nekaj je. Kar težko je uspešnemu človeku priznati, da je nemočen. Narava vselej najde šibkost posameznika in ga na nek način prizemlji na njemu lasten način. Vem, težko je. Vednar ni druge: vsak po svojih zmožnostih mora čez to, ne glede na denar ali status. Ja, tu pa je življenje zares pravično! Morda namig: knjiga ZDAJ/Thole je odličen priročnik, priporočam. Vsekakor pa - stran od dohtarjev!

Jaz ločim 3 tipe izgorelosti. Ena je dalavska, ko vsak dan isto pocnes in ko tvoj šef preslisi vsako dobro idejo glede delovnega procesa, inovacije itd. Vse to delas za 600€. Vsak dan si bolj utrujen in iztrošen. Lahko je fizicno ali intelektualno. Lahko imas 3 turnuse in se ti vsak ponedeljek po nocni blede, imas rumeno polt in umiras na obroke. Druga izgorelost nastopi v prvih mesecih brezposelnosti, ko posljes 400 prosenj in ves, da ni prostega delovnega mesta, ampak posiljas vseeno. Nimas denarja, da bi sel v tujino. Ne ves kako bos placal vse do konca meseca. Delas zastonj, delas na crno, delas vse. Po parih mesecih pride zen. Tretja pa je japijevska, ko imas dovolj denarja, da lahko placas vse, ampak si nesrecen, ker ti je zmanjkalo idej in ker moras biti na vsaki pasji procesiji in moras pisati vse te bloge in neumnosti in moras nositi vse te odgovornosti, ki ti niso vec vsec. Get a life. Zamenjaj sluzbo, ce ti je pretezko, daj namestniku, ki je lacen tvoje pozicije, priloznost, sam pa za nekaj mesecev pojdi na nizje delovno mesto, da se spocijes. Sam ne jamrat po tv. Zgodbe, ki jih slisim od ljudi so 5x hujse od teh tukaj zgoraj. Pravilo 8 8 8.

S katero šolo si kreativni direktor?

Omenila bi še izgorelost pri ljudeh, ki na vsakem koraku rešujejo živali. Ne predstavljate si, kakšna je njihova izgorelost, ko za živali žrtvujejo ves svoj čas, denar, energijo, pri tem pa vedo, da je zadeva nerešljiva, da se število pomoči potrebnih psov in muc povečuje iz dneva v dan, da so prepoščeni donacijam od strani dobrih ljudi, ki pa tudi imajo svoje meje. Vedo pa tudi, kar je najhujše, da so tem živalim edino upanje, da živalice na njih računajo in, da tega, da jim nekega dne ne bo nihče pomagal, ne bodo mogle razumeti.