Koliko splavov zaradi mongoloidnosti?

A PA MORTE PISAT MONGOLOIDNOST? To je isto kot pri epilepsiji BOŽJAST! A PA SMO V SREDNJEM VEKU? Joj, kolk me pa to razpalli! S takimi izrazi sam še bolj stigmatizirate osebe z Downovim sindromom. A ni že dost, da so drugačni, vi, mediji, ki bi moral bit pa zgled nekih normativ v jeziku, se greste pa mongoloidnost! Da vas ni sram! A kdo sploh prebere članek preden se ga objavi? Grrr... Sploh pa je bla to raziskava v Angliji, ne pri nas! *, sam zavajate javnost! No, zdej pa zbrište moj komentar! pffffff :P

Pa ne mormo kar obsojat žensk oz. parov, ki se za splav odločajo. Pa, sej ne mormo vedet v kakšni grozni stiski se znajdejo. Ob rojstvu otroka se vedno svet popolnoma spremeni, rojstvo prizadetega otroka pa življenje zaznamuje še toliko bolj. Mamice, ki se odločijo donostiti otročka z DS se mi zdijo zelo pogumne, požrtvovalne in predstavljajo tisto materinsko brezpogojno ljubezen, ki bi jo morale imeti vse mamice. Sama pa priznam, da me že misel na kaj takega povsem ohromi.

k vidm na ulci otroka z downovim sindromom mam vedno dan uničen....k se mi tooookkkk smiljo uglavnm bogi čist ampak si zaslužjo živet tko kot ostali

moja sestra ima punčko z ds ko bi vi vedli kolk odrekanja je pr takmu otroku bi drgač govorili živce moraš met kot konj če ne ne vem če prežviš

Pozdravljeni vsi! nikogar ne mislim obtoževati, ker nimam pravice in vem, da ima vsak svoje prepričanje kar pa je tudi prav in ga niobenmu ne želim vsilit. vsi ti testi pa niti niso ravno 100% in mogoče je pa možnost, da se tvoj otrok ne rodi z neko motnjo. rada pa bi predvsem poudarila to, da beseda normalni otrok pri tem ne more biti uporabljena in zakaj na prvo mesto najprej ne postavimo besedo OTROK in šele nato neko motnjo (npr. otrok z Downovim sindromom), ne pa da ga takoj etiketiramo.verjamem, da je težko za ves tiste družine, ampak tud jz se velikrat srečam z njimi to je moja stroka in ljudje downov sindrom ni nič proti marsikateremu drugemu primankljaju. velikotruda vložiš in veliko se ti ga poplača. lep pozdrav

Ja no kar se mene tiče moraš bit mal prfooknen, da nosečnosti ne prekineš, če vnaprej izveš za to okvaro. Nagrajujoče življenje my ass, to ne moreš verjet, kakšne streljajo.

Sistola, drugačnost tukaj ni samo drugačnost na pogled. So vsa odrekanja, vse neprespane noči, razni fajti z zdravniki, z državo, sprejemanje težkih odločitev itd itd itd. Predvidevam, da nimaš osebne izkušnje o tem kaj vse prinese s seboj tak otroček. Moj npr. pri 7 letih ne govori in je še vedno v plenicah. Pa nikakor nisva starša, ki bi bila šibka ali ne bi sprejela te "drugačnosti". :-) Vzgajan je ravno tako kot vsak otrok, ima meje. Z vidika tretje osebe je lažje govoriti in modrovati, kot pa biti sam v tem :-). Jaz bom rekla, da je naše dete srečno in to je vse kar mi je pomembno. Najbrž ne bo nikoli govoril, nikoli ne bo samostojen, nikoli ne bo pisal nikoli.... Ampak je moj :-) Še enega takega pa nikakor!

Sej ne vem, al je to ok al ne...:/ :S

Sem prebrala vse komentarje in moram reči, da so me nekateri kar razžalostili. Ne razumem ljudi, ki sami nimajo izkušenj z downovim sindromom in podobnimi boloznimi in kar brez pomislekov obsojajo vse, ki se jim zdi, da imajo tudi ti otroci pravico živeti. Moje mnenje pri tem je, da imajo vsi otroci potencial in da tudi ti otroci lahko dosežejo določeno stopnjo samostojnosti ampak samo, če jih starši in okolica vzgajajo kot vse "normalne" otroke. Res je, da je starše strah otroka, ki je drugačen in vem da so med njimi tudi tisti, ki nimajo moči da bi bili zmožni vzgojiti takega otroka in za te starše in tudi otroke je dobro da obstaja tudi možnost splava, ampak če bi se ljudje zazrli sami vase in sprejeli drugačnost, pa naj je to otrok s posebnimi potrebami ali istospolno usmerjeni bi bilo po mojem mnjenju veliko manj staršev, ki bi se odločali za splav. Ampak dokler ne bomo premagali strahu pred drugačnostjo se to na žalost ne bo spremenilo.

V našem koncu mamo tud enga fantka z DS. Pa je prav prijeten. Se mi zdi, da so ga že vsi navajeni. Jz mam še slabše v službi. Ko bi vi vedeli kolk otrok mi dobimo s CP (cerebralno paralizo). Tist je šele hudo za videt. Zadnjič je bila ena tako luštna punca s CP, mi je šlo kar na jok, ko sm jo gledala. oni se šele ne zavedajo kaj se dogaja okrog njih. No, se po svoje. Samo nikoli nimajo "normalnega" življenja.

A ja še to, poznam pa fanta, ki ima tudi downov sindrom in je še kar samostojen sam hodi okoli po mestu in na različne športne aktivnosti, poznam pa tudi osebe, ki same ne smejo nikamor.Včasih je tudi odvisno od staršev kako takega otroka vzgajajo, ker, če se starši preveč bojijo oz jih je strah, to nekako zavira samostojnost takega otroka...Jaz se tega nisem toliko zavedala prej, vendar sedaj se skupaj s starši zavedamo.

Tako prebrala sem vsa mnenja, ki ste jih do sedaj napisali in moram povedat, da imam sestro z downovim sindromom ki je stara 21 let in še NIKOLI me ni vprašala zakaj me ljudje tako čudno gledajo, ker ona tega ne opazi tako kot mi! Ona sebe ne jemlje kot drugačno, ker se tega nezaveda.Celo ko vidi nekoga na vozičku sama reče kaj je narobe z njim, tako, da po tem sklepam, da se sama ne zaveda, da je tudi ona drugačna. Ja, sem sestra takega otroka in če bi se meni zgodilo, da bi zanosila takeg otroka res ne vem kaj bi se odločila, ker po eni strani ta otrok povezuje našo družino in ko je ni doma je hiša prazna, ko pa je doma pa se zmeraj nekaj dogaja in čutiš to dolžnost, da se ji moraš posvetit in h krati tako poveže družino. Res pa je tudi, da moraš imeti veliko potrpljenja s takim otrokom, ker konkretno mojo sestro ne upam pustiti samo nikjer oz.ja do prve trgovine, ki je dve minutki oddaljena od naše hiše in verjamite mi, da sta te dve minutki zeloooo dolgi ko jo čakam, da se vrne nazaj. Ko je bila majhna, je zbežala od doma med tem časom, ko je bila mama na wc...in še veliko je takih in podobnih dogodivščin. Zdaj ko ima že 21 let nima več takih muh ampak nikoli ne veš kaj lahko ušpiči...zdaj se že ukvarjamo z zaljubljenostjo ;) Res je tudi, da obstajajo različne stopnje downovega sindroma. Hudo je, vendar danes obstajajo tudi razna društva kot je Sožitje in Sonček, kjer se lahko vsek obrne za pomoč oz.kak nasvet. Vsak se mora res sam pri sebi odločit ali se bo s tem sprijaznil in to sprejel.

Jaz velikokrat opazim otroke z Downovim sindromom ali kakšno drugo motnjo, pa se mi včasih zdijo še bolj srečni od "normalnih".

Izraz mongoloid že dolgo ni več v uporabi in ima celo slabšalen pomen. Danes se uradno uporablja samo Downov sindrom.

jaz sem absolutno za ko bomo pri nas noseči bomo opravili vse preiskave kar jih obstaja že tako ne veš kaj lahlo pride v življenju in se mi ne zdi prav da se ti revčki matrajo od rojstva naprej to ni človeka vredno življenje zato verski fanatiki nehajte prat možgane ker mi lahko molmo doma ni nam treba okol oltarja po kolenih da smo opaženi

No, sem ena izmed tistih, ki takega otroka ima. Nima samo Downovega sindroma, temveč še avtizem. Je moj otrok in iz srca ga imam rada, veliko sem se naučila od njega, veliko mi je dal, veliko mi je vzel. Nikakor nikakor nikakor ne bi na svet zavetno prinesla prizadetega otroka. Abortus iz prve, če bi vedela. Jah, najbrž me boste spraševali o nuhalni svetlini itd.. Jah, sem jo dala skoz a kljub vsemu sem pri svojih 24 rodila otroka z DS. Tisti, ki znate govoriti samo o sončkih, nimate pojma kaj vse prestajamo starši, ki imamo takega otroka. Včasih sem mislila, da se mi bo utrgalo. Niso samo sončki, veste.

Jaz pa na vse to gledam malo drugače..... ja, vsi otroci so sončki, pa naj bodo bolani ali zdravi, tisto kar je v maminem trebuščku je že živo bitje, ampak pomislite.... a si ne zaslužijo takšni otroci lepo in normalano življenje?? Brez zdravnikov, operacij, bolečin, solza, itd....... A se vam ne zdi kruto da mama ve da takšen otrok ne bo NIKOLI imel norlano življenje, in bo trpel, ker bo kolkor tolko razumel da je drugačen.... Meni se zdi apsurd da ženska ki si norrooo želi otroka, samo zaradi te njene sebične želje ne bo nardila splava, kjub temu da otrok in počasi tudi odrasu človek (če bo imel to srečo) bo trpel in se soočal z razno raznimi problemi, ki nam se sploh ne sanja. To je zame ženska ki nima srca, ki ne pomisli na otrokovo srečo in na njegovo zdravje, ki ga nikoli ne bo imel.... Takšna duša si zasluži nebesa, ne pa zemljski pekel (ker to tudi dejansko je ta naš svet-Pekel-za nas običajne ljudi, a kaj šele za takšne ki imajo hude bolezni)!

marjetka: zgleda da se enostavno ne zavedas kok usega potrebuje ta otrok.takega otroka ni lahko imeti.saii so otroci odwisni od starseu.sam pri doloceni starosti se osamosvojijo. tak otrok je odvisen od tebe celo ziuljenje.velik denarnih sredsteu je potrebno. in kdo bo skrbel za takega otroka ko ti umres. ko je navajen samo na tebe.v zavodih koncajo. in sploh v primeru da splau nebi biu mogoc.da imas otroka ki ga ubistwu sam noces. oz wes da bi blo boljse da bi nrdiu splau.pa ga ne mors.otork bi se bolj trpeu ker ga ti nebi hotela.in se zanemarjala..itd.tak otrok pa rabi oskrbo.in bi unicila ziuljenje njemu in sebi.. sicer pa odlociteu posameznika. jaz sama bi v takem primeru naredila splav.

Pravilno da se prekine nosečnost v takem primeru, verski fanataiki raje mučijo reveža ki ima downov sindrom celo življenje kot pa da bi ga prikrajšali za vse muke ki jih taka bolezen prinese s seboj. In ne mi pametovat o nekih sončkih, če imate kaj srca je potrebno nosečnost prekinit, svojemu otroku nebi mogel naredit tega da ga spustim na svet s tako hibo.

Jaz ne bom nikomur vsiljevala svojega mnenja, ampak jaz si takšnega otroka ne želim in sem vesela, da je možnost za to, da ima ženska možnost, da se takšne napake pravočasno odkrijejo. Hvalabogu. Družba na vsak način želi vsiliti nek svoj pogled na to, da je tak otrok blagoslov, nagrada itd... hkrati pa kljub tej veliki kvaliteti življenja, ki naj bi jo tak otrok prinesel, otroka in njegove starše slej ko prej izloči.