Slovenci pojemo 173 jajc letno. Preverili smo, kako zdravo je sploh uživanje jajc

Ste vedeli, da so v Sloveniji kokoši leta 2013 znesle kar 358 milijonov jajc, kar ob upoštevanju povprečne mase 0,06 kg na jajce znaša 21,5 tisoč ton domače prireje. To pomeni, da Slovenci v povprečju pojemo 173 jajc letno. Vsak drugi petek v oktobru obeležujemo svetovni dan jajc, glavni namen tega dneva, pa je osveščanje o koristih, ki jih prinaša uživanje jajc.

Imajo jajca številne koristi za naš organizem?

O tem smo povprašali nutricistko Mojco Cepuš, ki pravi, da lahko jajca z lahkoto uvrstimo med super živila. So namreč eno redkih živil, ki vsebuje takšne količine in kombinacije življenjsko pomembnih biološko aktivnih snovi. Jajca vsebujejo največ naslednjih hranil: vitamin A (6 odstotkov RDA - priporočene dnevne količine), folati (5 odstotkov RDA), vitamin B5 (7 odstotkov RDA), vitamin B12 (9 odstotkov RDA), vitamin B2 (15 odstotkov RDA), fosfor (9 odstotkov RDA) ter selen (22 odstotkov RDA). Jajce vsebuje tudi vitamin D, vitamin E, vitamin K, vitamin B6, kalcij in cink.

Cepuševa opozarja, da je jajce popolnoma varno živilo, ki spada v uravnotežen in zdrav jedilnik. "Jajce moramo vedno uživati celo in ne samo beljakov ali rumenjakov. Uživanje jajc bistveno ne poveča krvnega holesterola, poveča pa vsebnosti nekaterih antioksidantov v telesu, kot je na primer lutein, pomemben za zdravje oči in možganov," pravi Cepuševa.

Brez težav štiri jajca na teden

Na vprašanje, koliko jajc je priporočljivo zaužiti, Cepuševa pojasnjuje, da po svetu vladne in nevladne organizacije preklicujejo omejitev uživanje jajc, saj ni dovolj nespodbitnih dokazov, da uživanje jajc povečuje možnost za srčno žilne bolezni. "Splošna priporočila se gibljejo okoli uživanja štirih jajc na teden, varno pa naj bi bilo tudi, če uživamo jajca vsak dan," pravi Cepuševa. Seveda obstaja nekaj omejitev. "Posebno pozornost naj jajcem namenijo diabetiki, saj imajo le ti, če jih uživajo preveč, večjo možnost, da obolijo za srčnimi obolenji," opozarja Cepuševa in dodaja, da je potrebno biti pozoren tudi pri majhnih otrocih, ko uvajamo jajca, zaradi mogočih alergij.

Je škodljivo, če jih zaužijemo preveč?

Cepuševa opozarja, da so mnenja deljena. "Jajca vsebujejo veliko beljakovin, B vitaminov in nekaj maščob, ničesar od naštetega pa ni dobro pojesti preveč. Načeloma velja, da bi moral zdrav človek jesti jajca vsak dan, več let zapovrstjo, da bi mu le-ta škodovala," pravi Cepuševa.

Mnenja pa se delijo tudi glede tega, kakšen vpliv ima holesterol v hrani na holesterol v krvi. Glavno težavo namreč predstavlja oksidiran holesterol in ne holesterol kot tak, opozarja Cepuševa in dodaja, da večino holesterola naredi naše telo samo, saj je holesterol ena najpomembnejših snovi v našem telesu, brez katere ne bi mogli živeti. "Kot pri večini naravne hrane je strah, da bi nam jajca škodovala, odveč, če so vključena v uravnotežen jedilnik in če seveda izbiramo kakovostna jajca iz ekološke reje. Pomembno je, da pripravljena jajca ne izpostavljamo zraku, toploti in svetlobi, saj ti dejavniki oksidirajo rumenjak in tak res postane škodljiv. V praksi to pomeni, da si jajca pripravimo sproti, se izogibamo pecivu in ostali hrani, ki vsebuje jajca, in uživamo poširana ali mehko kuhana jajca, pri katerih je rumenjak ostal v tekoči obliki," svetuje nutricistka.

Na vprašanje, ali so jajca res holesterolska bomba, Cepuševa odgovarja, da jajce vsebuje okoli polovico priporočenega dnevnega odmerka holesterola, in sicer okoli 186 mg, medtem ko je priporočena količina okoli 300 mg. Žal pa so bila jajca zaradi svoje vsebnost holesterola dlje časa na slabem glasu. "Ker nismo prepričani, kakšen vpliv ima holesterol v hrani na porast holesterola v krvi, se priporočila o uživanju jajc spreminjajo in iz hudobca spet dobivajo svojo zasluženo mesto v uravnoteženi prehrani," pravi Cepuševa.

Najslabša so jajca v pripravljenih jedeh

Precejšnjo količino jajc zaužijemo tudi v pripravljenih jedeh. Takšna jajca so najslabša, opozarja Cepuševa, saj so bila podvržena visokim temperaturam, zraku ter svetlobi. "Aktivne snovi v jajcu tako oksidirajo in imajo lahko negativen vpliv na naše zdravje," pravi Cepuševa. "Če imamo pred seboj mentalno naporen dan z veliko sestanki, izpiti in podobno, nam lahko zajtrk z jajci pripomore do boljših rezultatov. Delno je za to odgovoren antioksidant lutein, delno pa maščobe in beljakovine v jajcu, ki vzdržujejo primerno raven sladkorja v krvi dlje časa," pravi nutricistka.

Jajc ne umaknite z jedilnika

Če razmišljate, da bi z jedilnika umaknili jajca v želji, da bi shujšali, potem za vas naslednje opozorilo nutricistke: "Diete z jajci so podobno nesmiselne kot ostale ekstremne diete z določenimi 'čudežnimi' živili. Hujšanje je dragocen čas, v katerem ne le izgubljamo telesno težo, temveč se učimo, kako bomo težo ohranjali. Diete, ki izključujejo pomembne sklope živil ali priporočajo prekomerno uživanje nekaterih živil, so na dolgi rok neučinkovite, ker niso življenjske, lahko pa tudi resno poškodujejo naše zdravje." Cepuševa ugotavlja, da se Slovenci vse prepogosteje poslužujemo s tovrstnimi dietami. "Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da se ekstremnih diet vse pogosteje poslužujejo najstniki, ki se še razvijajo. Takšno početje pa lahko vodi v resne zdravstvene težave in različne motnje hranjena," opozarja Cepuševa.

Kako shranjujemo jajca, da se ne bi okužili s salmonelo?

Okoli shranjevanja jajc je veliko nasvetov, na splošno pa velja, da jih lahko shranjujemo v shrambi, kjer je temperatura malo nižja od sobne ali v hladilniku.

Če se pri pripravi jajc držimo vsem higienskih standardov, je verjetnost, da se bomo okužili s salmonelo, majhna. Prav tako se okužbe s salmonelo praviloma pojavljajo v jajcih, ki so 'pridelana' v baterijskih ali hlevski reji (oznaka na jajcu 3 ali 2), kjer kokoši živijo v nemogočih razmerah, še opozarja Cepuševa in dodaja, da smo Slovenci dovolj obveščeni o varnem uživanju jajc, prav tako pa nam tudi naša čutila preprečujejo, da bi zaužili pokvarjeno jajce, saj bo takšno jajce smrdelo ali imelo nenavaden videz.

Še nekaj zanimivosti o jajcih

- Več jajc uvozimo kot izvozimo: Slovenija izvozi vedno manj jajc, bistveno več jih uvozi. V zadnjem desetletju je tako Slovenija (z izjemo let 2003 in 2004) neto uvoznica jajc. Leta 2012 smo beležili manjšo domačo proizvodnjo in upad domače porabe jajc, se je pa v letu 2013 domača poraba jajc ponovno povečala za 12 odstotkov in je znašala 23,5 tisoč ton, kar je tudi največ v zadnjem desetletju, navajajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

- Stopnja samooskrbe najnižja dosedaj: Ker je prireja jajc nižja od porabe, se je stopnja samooskrbe v primerjavi z letom 2012 zmanjšala za odstotno točko in v letu 2013 znašala 91 odstotkov, kar je najmanj v zadnjih 13 letih.

- Cena jajc z leti narašča: Če prireja jajc pada, pa se odkupna cena konzumnih jajc povečuje. Tako so bile cene jajc leta 2013 v povprečju višje za dobrih 7 odstotkov. Prav tako velja, da so v Sloveniji cene jajc v zadnjih letih (z izjemo leta 2012) praviloma višje od povprečnih cen v EU. V letu 2013 je imelo višje cene kot Slovenija devet držav članic EU – Italija, Švedska, Ciper, Danska, Finska, Avstrija, Grčija, Malta in Irska.

- Obstaja kar 150 vrst kokoši in vsaj 200 pasem kokoši. Različne pasme kokoši nosijo različne barve jajc, bele kokoši pa praviloma nesejo bela jajca.

- Barva jajc pa ne vpliva na njihovo prehransko vrednost, ki je praktično enaka.

- Beljak, ki ga pogosto uporabljamo v izdelkih za nego kože, predstavlja približno dve tretjini jajčne tekočine, njegov volumen pa lahko zraste za 6- do 8-krat, ko razbijete jajce.

- Dvojni rumenjak v jajcu običajno znesejo mlade kokoši nesnice, kokoši pa običajno kokodakajo preden znesejo jajce, med nesenjem jajca in takoj po tem.

- Obstaja kar nekaj pregovorov o kokoših, od tega sta najbolj znana pregovora o kokoši, ki nese zlata jajca, ter pregovor tudi slepa kura zrno najde.

Kateri vam bolj ustreza oziroma vam je bolje pisan na kožo, presodite sami.