Kitajci znova razburjajo: v laboratoriju 'popravili' človeški zarodek, tokrat z novo metodo

Kitajski raziskovalci so za BBC razkrili, da so na človeškem zarodku, ki so ga ustvarili v laboratoriju, s pomočjo zelo natančne kemijske operacije, kot so jo poimenovali, popravili DNK zapis in odstranili dedno bolezen. Kot trdijo, to ni uspelo še nikomur do sedaj.

O podobnem dosežku naj bi sicer kitajski znanstveniki poročali že leta 2015, a znanstvena sfera za njihovo raziskavo takrat ni imela posluha, saj so jo označili za etično sporno. Znanstveniki so takrat trdili, da jim je s tehnologijo genetskega inženiringa Crispr uspelo popraviti genetski zapis v človeškem zarodku tako, da le-ti niso bili več nosilci težke dedne krvne bolezni. Raziskavo jim je odobrila kitajska etična komisija.

Tokrat so kitajski znanstveniki za ’popravljanje’ DNK zapisa uporabili novejšo in naprednejšo tehnologijo. Gre že za četrto generacijo biotehnologije, t.i. tehniko base editinga, s katero so odstranili napako v dednem zapisu zarodka.

DNK je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih. Je nerazvejan polimer, katerega osnovna enota je nukleotid. Nukleotid v DNK je sestavljen iz sladkorja, dušikove baze (adenin, citozin, gvanin in timin) ter fosfatne skupine. Genetsko abecedo tvorijo štirje različni nukleotidi, zaporedje nukleotidov pa, podobno kot zaporedje črk v besedi, določa pomen genetske informacije.

Znanstveniki so se tudi tokrat osredotočili na dedno bolezen beta talasemija, saj je kar okoli pet odstotkov celotne svetovne populacije nosilec hemoglobinopatske mutacije. Med zahtevno operacijo so spremenili DNK zapis, in sicer dušikove baze, ki jih označujemo s črkami A, C, G in T. Zarodku z dedno okvaro so tako popravili dedni zapis in odstranili bolezen oziroma, kot so znanstveniki pojasnili za BBC, so G spremenili v A ter s tem odstranili okvaro.

Eden od znanstvenikov v timu je za BBC dejal: "Smo prvi na svetu, ki smo pokazali, da je možno pozdraviti genetske bolezni v človeških zarodkih s pomočjo t.i. sistema base editor." Base editing je naprednejša biotehnologija, ki je nasledila Crispr (clustered regularly interspaced short palindromic repeats). Tehnologijo označujejo za bolj naprednejšo, ki povzroča bistveno manj nezaželenih stranskih učinkov v primerjavi s Crispr.

Znanstveniki so prepričani, da bo njihova raziskava pomagala v prizadevanjih, da bi zmanjšali število oseb, ki se rodijo s to dedno okvaro, prav tako so prepričani, da bi lahko na takšen način ozdravili tudi druge dedne bolezni.

Nekateri evropski znanstveniki seveda opozarjajo na etičen vidik, saj raziskave izvajajo na človeških zarodkih. Robin Lovell-Badge z inštituta Francis Crick v Londonu je opozoril, da bi bilo primernejše, da bi kitajski znanstveniki pred posegi na človeških zarodkih opravili več testiranj in posegov na živalih. Študija, ki so jo objavili v znanstveni reviji Protein and Cell, je dokaz, kako hitro se razvija znanost v smeri spreminjanja človeške DNK.

Hkrati pa Lovell-Badge opozarja, da smo še daleč od tega, da bi takšne postopke uporabljali v kliničnih postopkih v bližnji prihodnosti. »Potrebujemo bistveno več razprav na temo etičnih vprašanj in tega, kako bomo te raziskave regulirali,« je še opozoril.