Kdaj bo eNaročanje v celoti zaživelo, še ni jasno, saj vsi izvajalci še niso vključeni v sistem

eNaročanje je zasnovano tako, da se bodo lahko uporabniki oz. bolniki sami elektronsko naročali na zdravstvene storitve. Glavna pridobitev bo ta, da bodo na enem mestu zbrani izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki določeno zdravstveno storitev izvajajo, točne informacije o dejanskih čakalnih dobah, pri čemer bodo podatki osveženi vsako uro, in hitrejši postopek naročanja. Še vedno pa bodo bolniki, ki niso domači z digitalnim svetom, imeli na razpolago vse "stare" načine eNaročanja, to je po telefonu in osebno.

Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je nosilec projekta, bo eNaročanje državljanom omogočilo boljši pregled nad tem, kdo izvaja zdravstvene storitve v celotni Sloveniji. Na osnovi prikazanih čakalnih dob in prvih prostih terminov, ki so bodo tekoče osveževali, bodo ti dobili možnost, da se bodo lahko naročili na termin pri izvajalcu z najkrajšo čakalno dobo. Termin in izvajalca bodo pod določenimi pogoji lahko tudi spremenili, lahko tudi od doma.

In tudi če državljani ne bodo imeli eNapotnice, na osnovi katere bi se naročili na izvedbo neke storitve, bodo preko portala čakalnih dob vsak trenutek lahko preverili prve proste termine pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti za vse storitve, ki jih ti izvajajo.

A kdaj bo eNaročanje v celoti zaživelo - sedaj namreč tisti izvajalci, ki so vključeni v sistem, izdajajo tako elektronsko kot papirnato napotnico -, še ni popolnoma jasno, čeprav se je napovedovalo za nedeljo, 15. januar.

Zapletlo se je namreč pri tem, da se vsem izvajalcem še ni uspelo vključiti v sistem. Kot so pojasnili na NIJZ, je vključevanje in uvajanje sistema eNaročanja potekalo od prenosa rešitev eZdravja z ministrstva za zdravje na NIJZ, torej od začetka decembra 2015. Podroben terminski načrt pa je bil med drugim predstavljen tudi direktorjem slovenskih bolnišnic na sestanku na ministrstvu konec avgusta lani.

Od vseh izvajalcev, ki ponujajo zdravstvene storitve na bolnišnično-specialistični ravni in na terciarni ravni, je bilo namreč konec lanskega leta v sistem eNaročanja vključenih 431 izvajalcev, medtem ko se jih 131 še ni vključilo. To so, kot navajajo na NIJZ, predvsem koncesionarji, med javnimi zavodi pa so trenutno nevključeni še Onkološki inštitut Ljubljana, ter klinični inštitut za radiologijo in klinika za nuklearno medicino na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Čeprav je NIJZ nosilec projekta, navajajo, da točnih vzrokov za nevključenost posameznih izvajalcev ne poznajo. Ob tem pa so dodali, da večina težav izhaja iz potrebe po vključevanju eNaročanja v delovne procese pri izvajalcih, vključno s povezovanjem novega šifranta storitev z urniki pri izvajalcih. Za onkološki inštitut pa velja, da so v procesu nadgradnje svojega informacijskega sistema in v sklopu teh aktivnosti je tudi vključitev v eNaročanje, pojasnjujejo na NIJZ.

Tako na NIJZ tudi ne morejo napovedati, kdaj se bodo vsi izvajalci sposobni vključiti v eNaročanje v tolikšni meri, da tiskanje papirne napotnice ne bo več potrebno.

Ker torej vsi izvajalci še niso vključeni v eNaročanje, še ni omogočeno brezpapirnato naročanje na zdravstvene storitve, saj napotnica v papirnati obliki omogoča bolnikom naročanje tudi pri izvajalcih, ki v eNaročanje še niso vključeni.

Sicer pa na NIJZ navajajo, da drugih omembe vrednih težav sistema eNaročanje v obdobju uvajanja niso ugotovili.