Slovencem zajtrk ne diši

Kaj in kdaj jeste? Kakšne so vaše prehranjevalne navade, ko ste doma in ko ste v službi ali po celodnevnih opravkih? To zanima tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki na vsakih 10 let s partnerji izvede prehransko raziskavo, v kateri se osredotoča na prehrano prebivalcev Slovenije v povezavi z zdravjem. Letos raziskavo izvaja že tretjič in izbrane poziva, da sodelujejo in prispevajo k boljšemu javnemu zdravju. 

Z raziskavo bo dopolnil izsledke obstoječih raziskav, v okviru katerih je podatke pridobil le za določena območja oziroma posamezne populacijske skupine. 

Osredotočili se bodo na najmlajše 

Letos je poseben poudarek namenjen prehrani dojenčkov in malčkov, ki do zdaj niso bili vključeni v raziskavo. Ti veljajo za najobčutljivejšo populacijsko skupino za vplive okolja, saj glede na svojo telesno maso pojedo veliko hrane in zaužijejo veliko tekočine. V tem starostnem obdobju tudi še niso povsem razviti vsi mehanizmi v organizmu.

''Zaradi intenzivne rasti in razvoja so njihove prehranske potrebe velike in neprimerljive z ostalimi skupinami, zato je pomembno, kakšno hrano in tekočino uživajo ter ali se dojijo. Prehrana dojenčkov in malčkov je sicer videti precej enolična, vendar se glede tega zelo razlikujejo. Največkrat se dojijo, uživajo različne mlečne formule, zelenjavo, sadje, mleko in različne kašice. Malčki imajo že oblikovan okus, pa vendar je njihovo prehranjevanje povsem odvisno od odraslih. Prehrana v tem obdobju tudi izrazito vpliva na zdravje v poznejših življenjskih obdobjih in celo na naslednje generacije,'' so poudarili na NIJZ. 

Kaj kažejo dozdajšnje raziskave? 

Pretekle raziskave so med drugim pokazale, da Slovenci najpogosteje opuščamo po mnenju strokovnjakov najpomembnejši obrok – to je zajtrk, takšnih je kar četrtina moških in petina žensk. Kosilo ostaja osrednji obrok.

Kar 96 odstotkov Slovencev uživa mešano hrano, sledijo bolj ali manj stroge oblike vegetarijanstva. Raziskava leta 2009 je pokazala, da 42 odstotkov vsakodnevno uživa sadje, 31 odstotkov pa zelenjavo.

V raziskavi leta 2012 se je izkazalo, da sta se omenjena odstotka povečala, in sicer na 65 odstotkov vsakodnevnih uživalcev sadja in 47 pri uživanju zelenjave. Še najbolj imamo radi jabolka, od zelenjave pa sta najpogosteje na mizi zelena solata in paradižnik. 

Prav mladostniki bi morali jesti dobro hrano, a vse prevečkrat posežejo tudi po nezdravi hitri prehrani. Raziskava ''Z zdravjem povezana vedenja v šolskem okolju'' iz leta 2014 je pokazala, da le okoli 40 odstotkov mladostnikov vsak dan uživa sadje, pri zelenjavi je odstotek še nižji, in sicer 27 odstotkov. Četrtina vprašanih pa vsak dan pije sladkane pijače. 

Projekt financira evropska agencija

Projekt, ki ga financira Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), se je začel izvajati leta 2014 in se bo končal predvidoma leta 2019. Raziskavo vodi NIJZ v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, Pediatrično kliniko Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Biotehniško fakulteto in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitutom za nutricionistko, Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem ter Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.