Kaj moram vedeti o novi gripi?

Nova gripa je aprila izbruhnila v Mehiki, nato pa se je razmeroma hitro razširila po vsem svetu. Gre za prvo pandemijo v zadnjih 40 letih in je tudi nevarna za človeka.

Nova gripa, ki jo tuji mediji imenujejo tudi prašičja gripa, je respiratorna bolezen, ki jo povzroča virus tipa A H1N1. Gre za isto vrsto virusa, kot je navadna gripa, za katero ljudje zbolevamo vsakodnevno. Vendar pa je zadnja različica virusa H1N1 nekoliko drugačna, saj vsebuje genetski material, ki lahko vpliva na človeka, ptice in prašiče.

Čeprav naj bi se virus razvil med prašiči, pa je zdaj postal velik problem za človeka. Prenaša se s kašljem in smrkanjem, simptomi pa so zelo podobni tradicionalni sezonski gripi. Ključni simptom je povišana temperatura (38 stopinj Celzija) skupaj z drugimi znaki, kot so kašelj, oteklo grlo, bolečine po telesu, mrzlice in bolečine v udih. Nekateri bolniki so potožili tudi zaradi slabosti in driske.

Zdravljenje je tako odvisno od simptomov in posameznika. Veliko bolnikov je namreč trpelo le za lažjo obliko bolezni in so začeli okrevati v enem tednu. Sicer pa lahko inkubacijska doba traja tudi samo dva dni.

Tudi zdravi lahko zaradi virusa umrejo

Kot kaže, lahko tudi sicer zdravi ljudje, ki se okužijo z virusom, če ta povzroči dodatne zaplete (pljučnico ali kaj podobnega), zaradi bolezni umrejo. A veliko zbolelih z novo gripo je okrevalo povsem brez zdravil, sporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Strokovnjak za gripo profesor Peter Openshaw meni, da tretjina zbolelih za novo gripo ne bo niti vedela, da je prebolela omenjeno bolezen. "Približno 98 odstotkov zbolelih bo popolnoma okrevalo brez hospitalizacije. Ljudje morajo biti o tem obveščeni," pojasnjuje profesor iz Londona.

Obstaja pa bojazen, da bi lahko virus mutiral in postal nevarnejši ter tako pomenil večjo grožnjo. A to se za zdaj še ni zgodilo, treba pa je vedeti, da tudi za navadno gripo vsako leto umre od 250.000 do 500.000 ljudi.

Mladi bolj ogroženi

Virus nove gripe bolj ogroža mlade, saj se hitro širi v množicah. Tako se lahko hitro razširi v šolah. Po nekaterih ugibanjih naj bi bili na novo gripo bolj odporni starejši ljudje, ki naj bi razvili celo določeno stopnjo imunitete, saj so bili že prej izpostavljeni različnim oblikam virusa H1N1.

S čim jo zdravimo?

Pri zdravljenju nove gripe sta učinkoviti dve zdravili: tamiflu in relenza, ki tudi zmanjšujeta nevarnost nadaljnjih zdravstvenih zapletov. Zmanjšali naj bi tudi možnost prenosa na druge ljudi. Večjo učinkovitost zdravili dosežeta, če sta bolniku predpisani v zgodnejši fazi, zdravili pa imata lahko tudi stranske učinke. Najbolj pogosta sta slabost in bruhanje.

Slovenija ima na zalogi približno 500.000 škatel tamifluja, relenzo pa bo naročila predvidoma prihodnji teden. Ministrstvo za zdravje je tudi že napovedalo, da bo za okoli 10 odstotkov prebivalcev naročilo cepivo proti novi gripi takoj, ko bo to na voljo.

Kaj lahko storim, da preprečim okužbo?

Kot rečeno trenutno cepivo še ni na voljo, farmacevtske družbe pa se ga na vso moč trudijo razviti. Napredek je dober in prvi primerki cepiva bi lahko bili na voljo že prihodnji mesec, vendar pa bo težko vse ljudi cepiti pred prihodnjim letom. Slovenski minister za zdravje Borut Miklavčič je povedal, da gredo trenutni predlogi v to smer, da bo imelo prednost pri cepljenju zdravstveno osebje oziroma javni uslužbenci, ki imajo največ stikov z ljudmi.

V tem času je priporočljivo, da se ljudje izogibajo tesnim stikom z ljudmi, ki se ne počutijo dobro oziroma imajo vročino in kašljajo. Tudi dobra osebna higiena zmanjša možnosti prenosa virusov. To pomeni, da si morajo ljudje pri kašlju in smrkanju pokriti nos in usta z robčkom, ki ga potem nemudoma odvržejo. Pomembno je tudi redno umivanje rok z milom, dobro pa je tudi, če redno očistimo kljuke na vratih.

Nosečnice spadajo v skupino bolj ogroženih z novo gripo. Pomembno je, da upoštevajo nasvete o osebni higieni, dobro pa je tudi, če se izogibajo množicam ljudi.