
Toliko vprašanj se pojavlja pri odločanju, kaj storiti, ko se nenačrtovano napove otrok, in tako boleče je razmišljati o njih! Bo splav povzročil travmo nezaželeni duši ali ženski, ki se za to odloči? Bo občutek nezaželenosti to dušo trajno zaznamoval, njegovo nesojeno mater pa z njo povezal in ji naložil karmični dolg? Naj otroka obdrži, čeprav je ultrazvok pokazal, da ima njegovo telesce veliko napako? Ali bo sokriva, ker ga bo kljub temu, da je vedela, da bo težko živel, rodila? Morda pa želi priti na ta svet, ker njegova duša potrebuje tovrstno izkušnjo? Morda želi svoje bližnje naučiti veliko lekcijo ljubezni? Ga ima ženska pravico splaviti, ker ni popoln ali ker za njo še ni pravi čas?
Spočetje je res nekaj svetega, a obdržati nosečnost za vsako ceno tudi ni modro. Se bo mati zmogla otroku, ki ni bil spočet v ljubezni ali je sad posilstva, polno posvetiti in ga brezpogojno ljubiti? Siliti žensko, naj otroka obdrži za vsako ceno, se nekaterim zdi znamenje ljubezni do življenja, a kakšna je v tem primeru otrokova perspektiva? Kakšno osnovo bo prejel od očeta, ki ga je le spočel, potem pa izginil iz njegovega življenja? Kako bo rasel, če ne bo deležen osnovnih materialnih pogojev? Če mati ve, da bi otroka rodila v hudo pomanjkanje?
Več o tem in o izkušnji ženske, ki se je zavestno odločila za splav, preberite na Bbaleze.si.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.