Pri 21 letih se je Tinkara že poročila. Spoznala je fanta in menila, da je vanj zaljubljena. A bila je le željna ljubezni in pozornosti: "Naslednje leto sva dobila otročka. Vedno bolj sem spoznavala, da to ni življenje, ki si ga želim in zaslužim. Vedno bolj sem se zavedala, da sem nesamozavestna, da živim in delam, kar hočejo in pričakujejo drugi. Proces je trajal leto, dve. Poleg tega sem imela moža, ki ni bil sposoben reševati težav. Bil je delaven, ni hodil po gostilnah, pomagal mi je doma, vendar nikoli in nikdar ni bil sposoben pogovora. Če je bilo kaj narobe, se je enostavno zaprl vase in ni spregovoril z mano tudi teden, dva. In tudi do otroka je bil isti. Vse to me je ubijalo. Končno sem spoznala, da moram nekaj storiti zase. Ker sem to dolžna sebi in svojemu otroku! Začela sem brati različne knjige o samozavesti. Pogosto sem imela občutek, da v njih pišejo o meni. Počasi sem začela pridobivati samozavest, izboljšala sem svojo samopodobo in vedno bolj je v meni zorela odločitev o ločitvi. Vendar sem za ta korak potrebovala veliko časa in ogromno moči."
Sedem let groze
"Sedem let, kar sva bila skupaj, je vedno, ko je bilo med nama kaj narobe, grozil, da bo naredil samomor. Sedem let sem živela v strahu, da bom jaz kriva za njegovo smrt. Z načinom, kako bo končal svoje bedno življenje, sem bila seznanjena do potankosti. Užival je v opisovanju svojega konca, za katerega bom izključno JAZ kriva. In verjela sem mu. Dolgo. Predolgo. Vendar pa sem s pridobivanjem samozavesti spoznala, da je vsak odgovoren za svoje življenje. In nihče drug. Končno sem zbrala pogum in upala na glas zahtevati ločitev. Zopet grožnje, prošnje … A bila sem močna in vztrajna.
Edino, na kar sem še pristala, je bil zadnji skupni dopust v Dubrovniku.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.