V naslednjih 15 letih lahko v Evropi pričakujemo drastičen porast debelosti, svarijo v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Raziskovalci ugotavljajo, da bo skoraj tri četrtine Britancev in 63 odstotkov Britank predebelih do leta 2030.
Na Irskem naj bi bila grožnja debelosti največja, saj tam pričakujejo, da bo predebelih kar 89 odstotkov moških in 85 odstotkov žensk. Irci so tako na vrhu seznama med evropskimi moškimi, ki jih najbolj ogroža debelost. Med ženskami pričakujejo, da bo največ predebelih v Bolgariji in Belgiji.Hitro rast debelosti pričakujejo tudi v Grčiji, Španiji, Avstriji, na Švedskem in Češkem.
Ena od zdravnic, ki je sodelovala pri raziskavi, dr. Laura Webber je dejala, da so njihove ugotovitve o porastu debelosti v Evropi zaskrbljujoče. "Nujna je učinkovita politika, ki bi obrnila ta trend," pravi Webberjeva. Čudežne paličice za rešitev težave ni. Vlade pa lahko največ naredijo z omejevanjem promoviranja nezdrave hrane in s tem, da omogočijo, da bo zdrava hrana cenovno dostopnejša, je prepričana.
Debelost pa postaja tudi pereča globalna težava, podatki namreč kažejo, da naj bi bila prekomerno hranjenih ali predebelih več kot četrtina svetovnega prebivalstva oziroma okoli 2,1 milijardi ljudi.
Debelost je velik zdravstveni problem
Debelost je kronična presnovna bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzročajo jo psihološki, socialni in genetski dejavniki, v zadnjih 30 letih pa v razvitem svetu vztrajno narašča.
Debelost predstavlja povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, visok krvni tlak ter bolezni srca in ožilja. Prav tako jo povezujejo z nastankom jetrnih bolezni, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj ter psihosocialnih posledic.
Debelost tudi v Sloveniji postaja velik javnozdravstveni problem, ki zmanjšuje dolžino in kakovost življenja s pojavom različnih obolenj. Še najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da pri nas narašča debelost med otroci. "Podatki, zbrani v okviru WHO COSI iniciative kažejo, da so slovenski sedemletniki med bolj ogroženimi zaradi debelosti med EU državami Evropske Unije," pravijo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Podatki za Slovenijo kažejo, da je delež čezmerno hranjenih višji pri moških kot pri ženskah. "Opažamo upad deleža čezmerno hranjenih moških in naraščanje deleža moških, ki imajo ITM večji od 30, kar nakazuje, da se del moškega prebivalstva v zadnjih letih premika iz skupine čezmerno hranjenih med debele," še dodajajo v NIJZ.
Kje so vzroki?
Glavni vzrok za porast debelosti in čezmerne hranjenosti je, da ljudje jedo visoko kalorično hrano, po drugi strani pa je poraba energije zmanjšana. "Povečuje se vnos energijsko goste hrane, ki je bogata z maščobami, s soljo, sladkorji ter osiromašena z vitamini, minerali in z drugimi esencialnimi snovmi. Hkrati opažamo zmanjšano telesno dejavnost zaradi sedeče narave dela, spremenjenih oblik transporta in večje urbanizacije," pravijo v NIJZ.
Vse to pa so posledice okoljskih in družbenih sprememb, pravijo v NIJZ, kjer prav tako opozarjajo na pomanjkanje ustreznih politik na področju zdravja, kmetijstva, okolja, urbanega načrtovanja, izobraževanja in podobno. Raziskave pa kažejo, da je največ debelosti prisotne med revnimi in slabše izobraženimi.
KOMENTARJI (216)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.