Dveletnica čudežno ozdravela!

Medicina bi bila mnogo bolj prijetna, če ne bi bila samozaverovana svoja prepričanja, doktrino, ki je marsikje napačna. To velja tudi tumorje, nekateri pač ne marajo drezanja vanje, kar ima pogosto za posledico, razširitev raka po telesu, in izginejo sami od sebe. Zdravniki ne podajajo definicij oz. prognoz, ampak že kar mantre, ki se preveč ponavljajo, med tem ko sami ostajajo brebrižno slepi. To je hkrati muka za bolnike, ki pod napačnim vtisom, prehitro vdajo usodi, ki jo je sicer moč spremeniti. "A deklica je začela čudežno okrevati in pridobivati moč. Zdravniki so se odločili za operacijo. Ta je trajala 11 ur. Po 15 mesecih kemoterapije je mala Maisey ozdravela." Čudna logika, dekle je začelo okrevati, oni pa kljub temu operacijo in leto dni kemoterapij, in kaj so pridobili s tem, predvsem nič, plus lepega zaslužka, ker kdo ve kakšne bodo sicer posledice. Da ne bomo čez čas brali o ponovitvi bolezni pri tem dekletu. Ozdravljeni so morda simtomi, kot je pač po meri medicine, ne pa, kar je pomebnejše, vzrok. Kjer so vpleteni, samovoljno, zdravniki, ne moremo govoriti o čudežni ozdravitvi, če uporabimo to ničkaj primerno besedo, enako velja za primer 8-letnice, kjer so dotični celo poslabšali zadevo. Otrok se je izvlekel za las. Znano je, da se mnogi zdravniki, čeprav neradi govorijo o tem, nagibajo k vzročnemu zdravljenju težav, denimo da svetujejo staršem otroka z astmo, da uredijo lastne odnose, pa bo astma pri otroku prešla, namreč otroci konflikte v družini absorbirajo vase in jih transformirajo navzven kot bolezen. Pri težkih boleznih (rak) gre za konflikt, problem osebne narave. Za naravo neozdravljivih bolezni ni, le za simptomastko usmerjeno medicino. Pa so znani številni primeri, odraslih in otrok, ki jih medicina zapisala smrti, od njih dvignila roke, ki so jih drugje, na pravilen način pozdravili, povsem pozdravili. Medicina zgolj zdravi, kar pa žal ni enako ozdravitvi. V medicini je moteče, vsaj zame, da zdravniki dajejo zaključene fiksne prognoze, ne dopuščajo drugih možnosti. Neprijetno je slišati, da je kao možnosti konec, čeprav sploh ni res, in še dobro da večina ne pade slepo pod vpliv njihove prognoze, in išče naprej sami ali s pomočjo drugih, starši za otroke. Neprijetno se mi zdi, da nekdo, ki se ima za zdravnika, za povrh diplomiranega, reče majhnemu otroku, ki je na vozičku, da ne bo nikoli več hodil (mišljeno v času tega življenja), in s tem se razprava zanj konča, ne pa tudi za starše, kar je prav, kajti kdo more vedeti, kaj bo otrok, ta oseba še dočakala, doživela. Zdravniki so po svoje omejeni, tudi v znanju, človeškega telesa, v celoti, niti njegovih sposobnosti, ne poznajo. Telo ima samozdravilno sposobnost, v kolikor ga z nepotrebnimi posegi vanj niso uničili, od cepljenja naprej. Kaj bi šele porekli o možganih v trebuhu, ali bolje živčni splet, ki deluje podobno kot možgani in upravlja z določenimi funcijami, s katerimi ne upravljamo zavestno. Ti 'možgani' v trebuhu so dokazani. Skratka medicina se kaže kot veliko, v resnici je majhna, ljudje pa ji slepo sledijo, marsikdo v lastno škodo. Včasih je dobra njena pomoč, včasih žal ne, treba je le vedeti kdaj katera.

če ne znamo pojasnt zakaj tumorji kdaj izginejo to nikakor ne dokazuje, da obstajajo čudeži. No, ampak super, da je ozdravela, noben otrok se ne bi smel soočat s takimi boleznimi.

Končno tudi kakšna dobra in lepa novica ;)