'Država bi morala oblikovati spolno politiko'

Čas dopustov oziroma počitnic je pogosto povezan z večjim tveganjem za prenos spolno prenosljivih okužb. Izkušnje in raziskave namreč kažejo, da med počitnicami mladi pogosteje sklepajo nova znanstva in prijateljstva ter tudi kratke avanture.

Raziskava narejena leta 2004 med slovenskimi srednješolci je pokazala, da je imela spolne odnose že skoraj četrtina dijakov prvega letnika ter dobra polovica dijakov tretjega letnika. Med spoloma ni bistvenih razlik. Srednja starost ob prvem spolnem odnosu se je v primerjavi z letom 1996 znižala z 18,5 na 17 let.

Skoraj enak delež spolno aktivnih 15-letnikov je pokazala tudi raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2006. ''Obe raziskavi sta pokazali, da se je znižal delež mladostnikov, ki ne uporabljajo kontracepcije, in da je zrasla raba zanesljive kontracepcije. Kondom ob prvem spolnem odnosu uporabi okoli tri četrtine mladostnikov, slabša pa je uporaba kondoma oziroma dvojne zaščite ob zadnjem spolnem odnosu. Najbolj se je povečala uporaba kontracepcijskih tablet, kar potrjujejo tudi nacionalni podatki o uporabi hormonske kontracepcije, ki kažejo, da to obliko zaščite v povprečju uporablja približno vsaka tretja spolno aktivna mladostnica,'' je pojasnila Evita Leskovšek z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).

Po podatkih prve nacionalne raziskave spolnega vedenja Slovencev Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost iz leta 2000 so moški in ženske z zgodnjimi spolnimi odnosi poročali o številnejših spolnih partnerjih, torej o bolj tveganem spolnem vedenju tudi kasneje v življenju. ''Poleg tega so v primerjavi s tistimi, ki so imeli prvi spolni odnos po dopolnjenem 16. letu starosti, moški z zgodnjim prvim spolnim odnosom poročali o pogostejših spolno prenosljivih okužbah in so pri prvem spolnem odnosu redkeje uporabili kondom. Ženske z zgodnjimi spolnimi odnosi pa so pogosteje poročale o najstniških nosečnostih,'' je povedala Irena Klavs z IVZ in dodala, da je večina anketiranih dejala, da bi o spolnosti najraje izvedeli več od staršev. Spolna vzgoja v šoli pa je bila na drugem mestu med najbolj zaželenimi viri informacij o spolnosti za ženske in na tretjem za moške.

Da so mladi premalo informirani o spolnosti in spolno prenosljivih okužbah, je izpostavil tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen: ''Mladi, čeprav pomaga internet, ne dobijo ustreznih informacij. Zavedati se je treba, da spolnost ni le nekakšen biološki akt, ampak gre za odnos – to je odgovorna spolnost.''

''Država bi morala oblikovali spolno politiko, del katere bi bila tudi spolna vzgoja, ki je pomembna in se dotika tudi šolskega sektorja,'' se je strinjal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Predlagal je, da bi v srednji šoli dijaki podpisovali kodeks, ki bi jih zavezal k odgovorni spolnosti, in dodal, da je treba glede vzgoje za zdravo spolnost opraviti še veliko dela.