FIT 24UR

Doživela sem bližnje srečanje s smrtjo!

Ljubljana, 20. 10. 2009 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Ko se je Laura Geraghty zjutraj odpravljala v službo, je mislila, da jo čaka povsem običajen dan. Nato pa se je tik pred zaključkom delovnega dneva nenadoma zgrudila. Medtem ko so jo reševalci oživljali, je doživela nekaj nenavadnega.

Lauri Geraghty se je srce ustavilo za 57 minut. Šele po 21 elektrošokih ji je spet začelo biti.
Lauri Geraghty se je srce ustavilo za 57 minut. Šele po 21 elektrošokih ji je spet začelo biti. FOTO: iStockphoto

Laura Geraghty, po poklicu voznica šolskega avtobusa v predmestju Bostona, se je tistega usodnega dne počutila odlično. Otroke je prepeljala z njihovih domov do šole, in ko je avtobus že skoraj parkirala na parkirno mesto, je nenadoma začutila hudo bolečino v trebuhu. ''Bolečina se je začela širiti po roki vse do prsi. Takrat sem pomislila: 'O, ne! Pravkar doživljam srčni napad!,’ se spominja Laura. Učitelji so videli, da je z njihovo voznico nekaj narobe in takoj na pomoč poklicali šolsko medicinsko sestro ter inštruktorica oživljanja, ki sta Lauri pomagali, dokler niso prišli reševalci. Sprva je bila Laura še pri zavesti, a je postajala vse šibkejša in vse težje je dihala. Nato se je ji srce ustavilo. ''Najprej je imela oči še odprte in zenice vse bolj široke, nato pa je naenkrat nehala govoriti z nami,'' pripoveduje šolska inštruktorica oživljanja Michelle Coppola. ''Takrat sem zgrabila ročki defibrilatorja in čez približno 20 sekund sem jo začela oživljati z elektrošoki.''

Kaj je Laura doživela, medtem ko so jo oživljali z elektrošoki, in kaj znanstveniki pravijo na tovrstne izkušnje, si lahko preberete v članku Doživela sem bližnje srečanje s smrtjo! na spletni strani vizita.si.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (29)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

naivna
23. 10. 2009 07.43
Saj ni edina , ki je imela tako dozivetje, vidi se ,da posmehujete iz tega ampak bo tud cas prisel , ko boste na iste polozaju in takrat boste drugace razmisljali.
LuvPandi
20. 10. 2009 20.52
jaz pa nebom nič govorila če je to res al pa ne, sej bo vsak človek še prekmalu zvedel..
elzan
20. 10. 2009 17.58
me prou zanima kko je k umres:S aŁŁah ns je velk
AJAJAJAJAJ
20. 10. 2009 13.19
Se dobro, da ne z vesoljci.
Audy
20. 10. 2009 13.17
Tu hitro trčita znanost in ezoterika, zato je to zelo zanimiva tema. Možgani nam od rojstva dekodirajo ozek spekter sveta v katerem živimo (5 sense reality), zato je nemogoče reči, kaj je zunaj tega ali kaj se dogaja, ko se podatki narobe dekodirajo. Tu je še ogromno neznank ampak smrti se pa le ne bat, nima smisla.
Kaja Kova? 1
20. 10. 2009 12.08
Jaz vidim tunel in svetlobo, ko plačujem položnice, tema pa se mi naredi, ko dobim plačo, ali bolje rečeno tringelt.
jeremijada
20. 10. 2009 12.05
Kdo ve kaj je občutil France Prešeren ? On sigurno. Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,.... Prijazna smrt predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; ......................
jeremijada
20. 10. 2009 11.54
Ketamin je anastetik in droga, vendar pa se v določenem trenutku v vsakem telesu proizvede prav vse, tudi še neznane substance. tako lahko s svojo zavestjo ustvari zdravila zase. Čudežno, pa vseeno mogoče. Človek ne vnaša samo preko pljuč potrebnega kisika, temveč tudi in zelo veliko preko površa telesa. zanimivo je, da človek, ki nikoli ni okusil alkohola v sebi proizvaja alkoholne substance in podobno. Znano je, da možgani delujejo še dolgo po tem, ko mu odpovejo vsi ostali faktorji potrebni za življenje. Do stanja zunajtelesnega občutka lahko pride tudi ob jogi, kjer sprostiš vse delujoče mišice-najtežje je smejalne. Potrebujemo pač vzrok za reakcijo.
pre_mar@hotmail.com
20. 10. 2009 11.26
Ja, ko so možgani brez kisika prihaja do čudežnih in čudnih halucinacij .... škoda, ker ni srečala še Elvisa ... :-))) Ta "zunajtelesni" občutek oz. vidik pa je bil pred par leti znanstveno dokazan ... dovolj je umetno stimulirati točno določen del v možganih ... kar se sicer zgodi tudi pri poškodbah. In tako obstajajo tudi bolezni, ko nekdo postane fanatično religiozen. Ipd ipd..... Skratka .... Dedek mraz ne obstaja. :-))
smrdo12
20. 10. 2009 11.19
To povzroča KETAMIN, ki ga možgani pospešeno izločajo v podobnih situacijah. Ni treba "skor" umret, da doživiš "bljižne srečanje s smrtjo", s ketaminom to lahko dosežeš kdar in kjerkoli. Če o nečem nisi podučen, je najlažje sfantazirati nekaj v smislu boga...
S1S2S3
20. 10. 2009 11.17
-1
Opla.Tu pa nekaj ne štima.Samo en tunel?A nista dva?Eden za v nebesa eden pa bi moral biti za pekel.Mogoče kdo ve kdaj so ta tunelček nazadnje renovirali.Ne bi rad da bi mi med zadnjim potovanjem kaj padlo na glavo. l.p.
Elena.s
20. 10. 2009 11.15
ne komentiram članka,ker se mi to ni zgodilo in ne vem kako zgleda,čeprav malček verjamem ,da nekaj je na tem. ŽELIM KOMENTIRATI GLASOVANJE!!!!!!!!DOL_PADEŠ JE IMELA-IMEL -1 TOČKO JAST OSEBNO DODAM TOČKO GOR IN AVTOMATSKO ZBIJE TOČKO DOL.ROBERTKOPER JE IMEL 4 TOČKE NORMALNO GLASUJEM ZA TOČKO VEČ IN JO ZVIŠA PRI PADEŠ_DOL PA ZNIŽA MA KAR NEKI !!!!!!!!!!!!!!!!!!
jozek12
20. 10. 2009 11.10
Ne vem pa zakaj imajo oživljeni samomorilci,nič kaj prijetne izskušnje.V temi,sami itd.
jozek12
20. 10. 2009 11.05
Na lsd ju je lahko podoben občutek.
tutti_frutti
20. 10. 2009 11.00
robertkoper, ti povsem verjamem... Preberi si knjigo potovanje duš, ti bo zelo všeč.
robertkoper
20. 10. 2009 10.51
momos- z vidika znanstvene (trenutne) razlage o delovanju možganov, mislim, da imaš popolnoma prav. Ne najdem pa razlage- v moji komi me je "rešil" pokojni bratranec, katerega sem v življenju srečal, piši reci- le 5 krat... in ostali z istimi izkušnjami govorijo ravnotako- o srečanju pokojnika... Ali ni v ozadju še kopica neraziskanega, popolnoma nam tujega znanja, spoznanja...? Se pa mi zdi nefer, da te nekdo ožigosa z "neprištevnim", da se posmehuje nečemu, česar morda bo medicina, čez 50 let raziskala... Saj so tudi Nikolo Teslo imeli za trčenega, pa Galileo Galileia, ... ;) In nenazadnje, kdo sploh razume Stephena Hawkinga? momos, lep pozdrav iz Kopra. ne najdem razlage,
jamajaka
20. 10. 2009 10.43
dobre so tele pripovedi da vsaj si predstavljamo kaj doživljaš ko greš na oni svet
jeremijada
20. 10. 2009 10.38
Mislim, torej nič ne vem bi bil tu ob teh komentarjih pravi odgovor. Sama sem pri šestih letih in pol doživela neko podobno izkušnjo. Lahko vsem rečem, da je občutek podoben pojmu blaženosti brezmejnega miru in ljubezni. Kar ostal bi tam v tem stanju tako je lepo. Vračaš se nazaj v življenje, ki je bolj podobno peklu kot namenu življenja. Slišala sem glasbo, ki še ni napisana, videla barve, ki jih naše oko ne zazna, občutila toplino, ki je ne znamo občutiti, slišala brez govore nežne besede ženske, ki mi je nežno, a jasno povedala, da še ni moj čas, da si moram to zaslužiti z življenjem. Še danes po pedesetih letih ne vem kaj je to. Čas je v takem stanju res relativen, enkrat počasen in drugič drvi. Ostala pa mi je neka neizbrisana črvina, ki me občasno obišče s podatki, ki niso plod mojega sadu. Kot so napovedi prihodnosti, videnje nepoznane preteklosti. Pravijo mi tudi zloslutnica. Ko se mi to odpre nimam občutka, da sem to jaz, kot bi nekdo drug narekoval kaj naj pišem ali povem. Včasih je prav grozljivo spremljati slike, saj ne vem kam spadajo. Po naravi sem logik, zato mi iskanje neke resnice zaradi pomanjkanja kisika v možganih ni ravno tuje. So pa stvari, ki jih logika ne more doumeti. Naši možgančki so neraziskano vesolje menim, pa vseeno ne vem. Če je še kdo izmed bralcev kaj podobnega doživel ali doživlja naj le pove naprej, naj ga ne bo strah posmehljivosti nevedne.
momos
20. 10. 2009 10.31
robertkoper20.10.2009, 10:15 Seveda, nobene zamere. Zadeve delujejo tako realne da te noben ne bo prepričal v nasprotno. Ker možgani delujejo na podoben način so si tudi zgodbe podobne. Veliko stvari ki nam jih predstavijo možgani so zelo prepričljive in te noben ne bo prepričal v nasprotno. Zanimivo pa je da se izven telesne izkušnje, religiozna doživetja, zaznavanje "opazovalca" in podobno da umetno vzpodbutiti z stimuliranjem določenega dela možganov. Lahko se pa šok ali "napad" zgodi v možganih po naravni poti kjer zopet doživiš stvar tako resnično da te noben ne bo prepričal da se zadeva ni zgodila. Sicer pa nikogar ne prepričujem v karkoli. Bi rad samo vzpodbudil da bi kdo pogledal zadevo tudi iz strokovne plati znanosti in poleg spodaj omenjene literature prebral mogoče tudi kakšno, ki je dejansko podprta z raziskavami in ne samo osebnimi pričevanji. Je zanimivo branje ko človek opazi kakšno kapaciteto imajo možgani da nas pretentajo in izkrivijo realnost okoli nas. To je vse...
dol_pades
20. 10. 2009 10.17
In potem se zbudiš.