31. januarja obeležujemo Dan brez cigarete. Bolezni in smrti, povezane s kajenjem so prepričljive in nepotrebne, ta dan pa je lahko spodbuda kadilcem, da opustijo nevarno razvado, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Dodali so podatek, da želi več kot polovica kadilcev prenehati s kajenjem, vendar jih je veliko v prvih poskusih neuspešnih. "Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, največje koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom," je pojasnila Tadeja Hočevar z NIJZ.
Ni treba, da se kadilci na težko pot odvajanja odpravijo sami. "Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji zdravstvenovzgojni center in ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja. Kot brezplačna pomoč kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je na voljo tudi svetovalni telefon, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci. Klic na svetovalni telefon 080 27 77 je brezplačen, telefonska številka pa deluje vsak delovnik med 17. in 20. uro. Telefonska številka je objavljena na embalaži tobačnih izdelkov," je Hočevarjeva pojasnila, kam se lahko obrnejo po pomoč.
Kadilci umirajo 10 do 15 let mlajši
Kadilci v povprečju izgubijo med 10 in 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja, opozarjajo na NIJZ. Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje – povzroča številne vrste raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter številne druge bolezni, med drugim sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, splošno poslabšano zdravstveno stanje idr. Kajenje nosečnic je vzročno povezano z nizko porodno težo otroka, prezgodnjim porodom, zmanjšanjem pljučnih funkcij pri otroku, razcepljeno ustnico in/ali nebom ter nenadno smrtjo dojenčka, so številna tveganja, povezana s kajenjem, našteli pri NIJZ. Dva od treh kadilcev umreta zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje.
Zato je še toliko bolj zaskrbljujoč podatek, da v Sloveniji še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec, kajenje pa je zelo razširjeno tudi med mladostniki. Med 15-letniki jih je 40 odstotkov že kdaj kadilo, vsaj enkrat na teden jih kadi približno 13 odstotkov, večina med njimi pa po cigareti poseže že vsak dan.
Tudi zato pri NIJZ podpirajo zaostritve tobačnega zakona. V predlogu so med drugim enotna embalaža, nazorna opozorila v slikah ter popolna prepoved oglaševanja ter razstavljanja tobačnih izdelkov. Kršiteljem grozijo strožje kazni.
Mladoletniki brez težav do cigaret
Cigarete so mladim kljub zakonski prepovedi prodaje tobaka mlajšim od 18 let brez težav dostopne. Nevladne organizacije so v letih 2015 in 2016 izvedle akcijo "Skriti kupec", s katero so to tudi dokazale – mladoletniki so na več kot 95 odstotkov prodajnih mestih, zajetih v raziskavo, brez težav kupili tobačne izdelke.
Prejšnji mesec je ameriška univerza John Hopkins v sodelovanju z mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija, ki si prizadeva za omejevanje kajenja, ugotavljala, kako blizu osnovnih in srednjih šol je mogoče kupiti tobačne izdelke. V analizo so jih zajeli 90 in ugotovili, da so pri kar 84 prodajalne oddaljene manj kot 250 metrov. Slaba polovica prodajalcev tobačne izdelke tudi oglašuje, velika večina pa jih izpostavlja in tako privablja kupce. "Predhodne raziskave so dokazale, da izpostavljenost tobačnemu oglaševanju povečuje verjetnost začetka kajenja med otroci in mladostniki, trenutni zakon v Sloveniji pa jih na žalost ne ščiti pred morebitno škodo," je ob tem povedala vodja raziskave Ashley Grant iz univerze John Hopkins.
Več nevladnih organizacij zato predlaga, da se v protitobačni zakon uvrsti tudi popolno prepoved prodaje tobačnih izdelkov v okolici vrtcev, osnovnih in srednjih šol po Sloveniji, ki bi veljala do 250 metrov od roba pripadajočih funkcionalnih zemljišč omenjenih ustanov.
KOMENTARJI (90)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.