VIDEO: Od nasprotnice do zagovornice cepiv: Verjela sem, da vlada laže, farmacevti pa so pripravljeni ubijati za denar

Ošpice še zdaleč niso edina (otroška) bolezen, pred katero so trepetale še generacije naših dedkov in babic.  V 20. stoletju so trepetali pred otroško paralizo. Otroška paraliza je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene živčni sistem in povzroča ohromitve. Bila je ena od najbolj zastrašujočih otroških bolezni in je povzročila številne smrti in primere ohromelosti.

Življenja otrok je jemala davica, bolezen, ki jo povzroča bakterija Corynebacterium diphtheriae.  Za bolezen je značilna vnetna reakcija na sluznici nosu, žrela, kože, kjer se razvije belkasta obloga. Iz žrela se obloga lahko širi v sapnik in sapnice ter povzroči zadušitev. Najresnejši in najpogostejši so zapleti zaradi razsoja toksina v kri in njegovega učinka na srce in osrednje živčevje.

Oslovski kašelj je svoje, nič kaj prijetno zveneče ime, dobil po značilnem globokem vdihu, podobnem oslovskemu riganju, ki sledi napadom kašlja. Je zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Krčevit kašelj lahko povzroči bruhanje, zlom reber in močno utrujenost. Pri otroku lahko vse skupaj vodi v nedohranjenost in izsušitev. Med zapleti, ki se lahko pojavijo, pa strokovnjaki navajajo pljučnico, encefalitis, pljučno hipertenzijo, subkonjuktivalno krvavitev, urinsko inkontinenco, hernijo in disekcijo vratne aorte ter sekundarne okužbe. Ob izjemno močnem kašlju je možno tudi pretrganje aorte.

Tetanus je poimenovan tudi kot  mrtvični krč. Je bolezen,  ki jo povzroča nevrotoksin bakterije Clostridium tetani, čigar spore so lahko zaradi živalskih iztrebkov prisotne tudi v zemlji. Do okužbe navadno pride zaradi kontaminacije rane. Kot prvi znak se najpogosteje pojavijo otrdelost in krči v žvekalnih mišicah, nato sledijo otrdelost vratu, težave pri požiranju, krč glasilk in mišic sapnika, generalizirani krči po celem telesu, močno okrepljeni refleksi, potenje in povišana telesna temperatura. Zaznavni del živčevja ni prizadet, zato je bolnik pri polni zavesti. V svetovnem merilu je smrtnost bolnikov s tetanusom 40-odstotna, pri zdravljenih odraslih 15–60 odstotna, pri novorojenčkih pa 80–90 odstotna, tudi v primeru zdravljenja.

Danes vse te bolezni predstavljajo večinoma abstraktni pojem, o katerem je veliko govora, ko se razvnejo vroče debate o smiselnosti in varnosti cepljenja otrok. Še posebej na družbenih omrežjih. V praksi namreč teh bolezni že dolgo nismo videli, saj je populacija proti njim zaščitena s cepivi, "kar ustvarja lažni vtis, da več ne obstajajo", razloži Mark Doherty iz družbe GSK, ki nam je odprla vrata svojega obrata v belgijskem Wavru, kjer izdelujejo več vrst cepiv.

Razlika med cepivi in zdravili? Cepi se zdrave ljudi

Številke govorijo drugače, poudarja Thomas Breuer, epidemiolog, ki v GSK bdi nad cepivi. "Na leto s cepivi preprečimo 2-3 milijone smrti, 750.000 otrok je rešenih pred trajnimi posledicami, ki jih povzročajo bolezni, ki jih danes preprečujemo s cepivi, ekonomski učinki cepiv bodo zaradi bolj zdrave populacije v nizko in srednje razvitih državah samo v prihodnjih desetih letih okoli 150 milijard dolarjev. Stroški, povezani s cepljenjem populacije, pa se povrnejo 44-krat."

Družba vsak dan v več kot 160 držav po svetu dostavi okoli 2 milijona doz cepiv. Priznavajo, da je to pogosto zapleteno, še posebej, ko gre za države tretjega sveta, kjer je izziv zagotavljanje optimalnih pogojev, da se ohrani kvaliteta cepiva. Leta 2016 je družba s cepivi zaslužila okoli 5 milijard evrov, kar je predstavljalo 16-odstotkov prihodkov družbe.

Svoja vrata podjetja kot je GSK javnosti odprejo bolj redko. A so se morala prilagoditi razmeram, ki predvsem v zahodnem svetu kažejo na vse večjo skepso do cepljenja. Po letih tišine, so se tako tudi farmacevtska podjetja začela vključevati v debato. Če so tako želela ali ne – so morala ta podjetja postati tudi bolj transparentna.

A prav cepiva so tisti del proizvodnje, ki je izjemno nadzorovan, zatrjujejo v družbi. In poudarjajo – cepiva so varna. "Morate pa razumeti nekaj. Ko cepimo, cepimo zdrave ljudi. Zato je slaba volja ob tudi najmanjših stranskih učinkih, velika in intenzivna. Cepiva so precej bolj na udaru kot zdravila. Pri cepivih so stranski učinki nesprejemljivi, medtem ko pri zdravilih pacient, ki je že bolan, v želji po ozdravitvi veliko bolj sprejema možnost stranskih učinkov," razlaga Doherty. "Premalo se zavedamo, da cepiva ne preprečujejo le bolezni na individualni ravni. Dolgoročno povečajo produktivnost populacije, zmanjšajo pogostost odsotnosti z dela in od pouka, podaljšajo pričakovano življenjsko dobo,  pozitivno vplivajo na BDP," še dodaja.

Da cepiva niso varna, da otroci naenkrat pri kombiniranem cepivu dobijo preveč odmerkov, da so v cepivih dodane snovi, ki povzročajo avtizem, celo smrt, stranske učinke pa farmacevtska podjetja ob pomoči nacionalnih regulatorjev in zdravnikov, pometajo pod preproge. To pa je le nekaj očitkov, ki letijo na proizvajalce cepiv.

"Kritiki in skeptiki bodo vedno obstajali," pravi Breuer. Priznava, da je bilo morda v letih, ko je bila precepljenost visoka, bolezni, ki jih cepiva preprečujejo, pa so skoraj izginile, premalo storjenega, ko gre za informiranje javnosti. In ker so pristojni molčali, so se širile nepreverjene, pogosto lažne informacije, katerih učinke danes vidim v obliki novega pojavljanja teh bolezni, zaradi padanja precepljenosti populacije.

Kako hitro je mogoče prestrašiti veliko število ljudi, so letos na lastni koži izkusili v Maleziji, kjer je nekdo na spletu razširil, da je v cepivu DNK prašičev. V tradicionalno muslimanski državi je to pomenilo, da cepivo ni halal, torej neskladno s prepričanji tamkajšnje populacije. Čeprav so se strokovnjaki oglasili takoj in trditev zanikali, so bile posledice hude. Več otrok je umrlo zaradi davice.

Informacije na spletu, žrtve v realnem svetu in sporna študija, ki je povezala cepiva in avtizem

Če pri nas v spletni brskalnik vtipkate poizvedbo o cepivih, boste naleteli na ogromno trditev, namenjenih odvračanju staršev od tega, da cepijo svoje otroke.

Tako boste na eni od spletnih strani zasledili trditve Roberta F. Kennedyja, da nihče ne preučuje vzrokov za avtizem, za katerega so po prepričanju nasprotnikov cepljenja, kriva prav cepiva. Da so cepiva kriva za epidemijo prehranskih alergij. Da so današnje generacije otrok najbolj bolne generacije v zgodovini – za vse skupaj pa naj bi bil kriv konzervans tiomersal, ki se je v času, ko so cepili te generacije, pojavljal v cepivih: "Vsak znanstvenik, ki iskreno želi odkriti vzroke te epidemije, mora začeti iskati toksin, ki je leta 1988 v populaciji nenadoma porasel in fante prizadel štirikrat pogosteje kot dekleta."

Potem boste našli podatek o tem, da je skupinska imunost, ki se jo zagotavlja s primerno precepljenostjo populacije, mit. "Kolektivna imunost nastane izključno kot pozitivni učinek prebolevanja nekaterih nalezljivih bolezni po naravni poti," tam trdi avtorica knjige Iluzija o cepivih Tetyana Obukhanych. Obe trditvi uradne ustanove zavračajo.

Na drugi strani pa je med bolj izpostavljenimi strokovnjak za cepiva in avtor knjige Autism's false prophets Paul Offit. Ta po svoje razume pomisleke javnosti. "V ZDA od ljudi zahtevajo, da otroke do adolescence zaščitijo pred 16 boleznimi. In to takšnimi, ki jih že desetletja ni nihče videl. Cepljenje je na tej točki le še nekakšno vprašanje "vere"," saj s temi boleznimi nimamo več praktičnih izkušenj.

Da je racionalna kritika pomembna,  se strinja. "Primer, ki bi ga izpostavil, je mož po imenu John Salamone. Njegov otrok je utrpel paralizo po cepljenju. Ustanovil je skupino, ki se je borila za varnejša cepiva. Šel je na sestanke CDC, srečal se je z združenjem pediatrov. Storil je vse, kot je treba in rezultat je bilo varnejše cepivo."

Težava, ki jo imamo danes, pa je aktivistično širjenje nepreverjenih informacij, še posebej po spletu, opozarja. Še posebej, ker so v tovrstno propagando običajno vpleteni tudi zvezdniki, med njimi ameriška igralka Jenny McCarthy. "Nekoč sem po televiziji gledal oddajo, v kateri sta gostovali igralki Jenny McCarthy in Holly Robinson-Peete, obe materi otrok z avtizmom. Voditelj Larry King ju je čisto resno vprašal, kaj menita, da je vzrok avtizma pri njunih otrocih. Medtem ko sem se jaz spraševal, zakaj v oddaji o vzrokih avtizma ni nobenega strokovnjaka za avtizem, so gledalci najbrž menili – če so nekoga povabili na televizijo je to, kar ima za povedati, najbrž res."

In to je raven debate o resnih temah, opozarja Offit, ki meji, da bi bile bolezni, proti katerim danes ljudi cepimo, če bi se vrnile, spet smrtonosne. "Ošpice bi samo v ZDA na leto ubile do 5000 otrok, mumps je pomemben krivec za gluhoto, rdečke bi letno povzročile, da bi se okoli 20.000 otrok rodilo z okvarami."

Vsem, ki v javnosti ponavljajo, da med cepivom in boleznijo raje kadar koli izberejo ošpice, sporoča, da ne vedo, o čem govorijo. "Jaz sem otrok petdesetih. Nam so z lahkoto "prodali" cepiva. Ker smo videli svet brez njih."

"Seveda so s cepivi tudi težave, tega nihče ne zanika. So pa posledice, ki jih cepiva ne povzročajo, a se jim še vedno pripisuje krivdo," nadaljuje Offit.

Pri tem meri predvsem na študijo, ki je pravzaprav vir panike o povezanosti kombiniranih cepiv in avtizma. Njen avtor je Andrew Wakefield, ki jo je leta 1998 objavil v publikaciji Lancet. V očeh ljudi je postal junak. Ko so kasnejše študije rezultate njegove raziskave ovrgle in se je izkazalo, da je pri študiji uporabil nekaj neprimernih prijemov, je Wakefield ostal brez zdravniške licence in se večinoma umaknil iz javnosti. A njegova sporna študija še vedno služi kot osnovno orodje marsikaterega kritika cepljenja.

Skupina strokovnjakov je pred kratkim analizirala besednjak, ki ga na družbenih omrežjih uporabljajo zagovorniki in nasprotniki cepljenja. Mitra, Counts in Pennebaker so z analizo 3 milijonov tvitov ugotovili, da nasprotniki cepljenja izkazujejo nagnjenost k teorijam zarote, nezaupanje v uradne ustanove in splošni paranoji. Vseeno v družbi, ki postaja vse bolj dojemljiva za lažne in nepreverjene informacije, takšna sporočila doživljajo odmev.

Wakefield danes zanika, da bi bil kriv za posledice objave sporne študije, ki se danes kažejo kot  padanje precepljenosti populacije. Namesto tega pravi, da je kriva vlada, ker ni ponudila alternative cepiva, ki ni kombinirano. Da so kombinirana cepiva varna, zagotavljajo tudi v GSK – otrokov imunski sistem je za soočenje z več cepivi dovolj močan.

Kdo odgovarja za svoje početje?

Da bi morali vsi, ki širijo potencialno nevarne, dvomljive in celo lažne informacije, za svoje početje celo odgovarjati, pa menijo tisti, ki so se osebno srečali s posledicami necepljenja.

Med njimi Juniper Russo, ki je bila nekoč članica anticepilnega gibanja, danes pa je zagovornica cepiv. "Študija Andrewa Wakefielda je bila nekaj, kar me je res prestrašilo. Bila sem stara le 20 let, ko sem zanosila, bila sem mlada, naivna in pripravljena poslušati vse, ki so govorili o strašljivem svetu, polnem zarot. Mislila sem, da vladi ne gre zaupati, da so farmacevti zlobni in za denar pripravljeni ubijati ljudi. Lahko sem mislila samo na to, kako otroka zaščititi pred nevarnostmi sodobne medicine."

Svoje mnenje je spremenila, ko je bila njena nikoli cepljena hčerka diagnosticirana z avtizmom. "Mislim, da je izjemno neodgovorno od ljudi, ki v medijih razglašajo, da so za avtizem kriva cepiva," pravi in opozarja, da ljudje še danes (zmotno) verjamejo, da so Wakefielda utišali.  

Potrebujemo nov pristop h komunikaciji

Medtem ko stroka pravi, da se z zagovorniki teorij zarote ne da pogovarjati, nasprotniki cepiv pa, da jim vlade in farmacevti lažejo, Heidi Larson, strokovnjakinja, ki se ukvarja z razumevanjem tega, kako ljudje dojemajo cepiva, meni, da je potrebno najti nov način komunikacije, ko govorimo o cepivih. "Ljudje se na okope postavijo, ko imajo občutek, da se jih ne posluša."

Prepričana je, da stroka še vedno ne daje dovolj poudarka temu, da bi dejansko poslušala zaskrbljeno in kritično javnost. "Zdravnike moramo bolje izobraziti, da bodo zmožni kvalitetnega pogovora z ljudmi, ki imajo pomisleke. Trenutno tega ne znajo in zato še pogosteje prihaja do nasprotij."

A to je širši problem, značilen tudi za slovensko zdravstvo, kjer zdravniki pogosto nimajo časa, pogosto pa niti ne volje, ljudem razlagati prednosti in slabosti cepiv. In v takšnem svetu, se bo zgolj nadaljeval boj, ne pa dialog, opozarja Larsonova. Posledice pa se bodo merile tudi s človeškimi življenji.

10 MITOV IN RESNIC O CEPLJENJU (NIJZ)

1. MIT: Če dobro skrbiš za higieno, ne boš zbolel

DEJSTVO: Bolezni, proti katerim cepimo, se bodo vrnile, če ukinemo programe cepljenja. Dobra higiena, v katero spada pravilno in temeljito umivanje rok s toplo vodo, lahko pomaga preprečevati bolezni, kot je denimo kolera. Vendar se večina povzročiteljev širi ne glede na to, kako čisti smo.
 
2. MIT: Večina ljudi, ki dobijo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, je bila v resnici cepljena.
DEJSTVO: Večina ljudi, ki dobijo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, ni bila cepljena. Zaradi kompleksnosti človekovega imunskega sistema sicer nobeno cepivo ne zagotavlja 100-odstotne zaščite. Vendar več kot 90 odstotkov ljudi po vsem vsetu, ki so v letu 2010 zboleli za ošpicami, ni bilo cepljenih ali pa so prejeli manj kot priporočena dva odmerka cepiva proti ošpicam.
 
3. MIT: Cepiva imajo celo vrsto škodljivih in dolgoročnih neželenih učinkov, ki jih še ne poznamo. Zaradi njih lahko celo umremo.
DEJSTVO: Cepiva kot vsa zdravila lahko povzročijo tudi neželene učinke, vendar noben od njih praviloma ni tako resen kakor bolezen, ki jo preprečujejo. Večinoma gre za rdečino in bolečino na mestu vboda, glavobol ipd. Pogosto so bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, veliko bolj nevarne. Posledica otroške paralize je lahko ohromelost, posledici ošpic pa vnetje možganov ali slepota. V nekaterih primerih se te bolezni lahko končajo tudi s smrtjo.
 
 4. MIT: Zaradi kombinacije cepiv proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi lahko otrok umre.
DEJSTVO: Dokazov za povezavo med cepivi in nenadno smrtjo dojenčkov ni. Smrt je lahko s cepljenjem povezana časovno, ne pa vzročno. Zato pa lahko dojenčkovo življenje ogrozijo te bolezni, proti katerim cepimo s kombiniranim cepivom. Če otrok ne cepite, so v veliki nevarnosti, da zbolijo.
 
5. MIT: Ker je v Evropi večina bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem izkoreninjena, potreb po cepljenju ni.
DEJSTVO: V Evropi se še vedno pojavljajo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Ker je v številnih evropskih državah cepljenih manj kot 95 % prebivalcev, se lahko bolezni spet pojavijo. Od leta 2005 so denimo o primerih ošpic poročali iz Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Nemčije, Italije, Švice in Velike Britanije, pa tudi iz Slovenije.  
 
 6. MIT: Otroške bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, so samo nesrečno naključje.
DEJSTVO: Otroške bolezni so resne in lahko povzročijo celo vrsto zapletov tako pri otrocih kot odraslih. Boleznim, kot so ošpice, mumps in rdečke, rečemo otroške le zato, ker večinoma prizadenejo otroke, vendar lahko zbolijo tudi nezaščiteni odrasli. Bolezni niso nedolžne. Zapleti so lahko tudi zelo resni, celo smrt.
 
7. MIT: Cepljenje otroka z več kot enim cepivom naenkrat poveča tveganje za škodljive neželene učinke, ki lahko preobremenijo otrokov imunski sistem.
DEJSTVO: Otrokov imunski sistem se vsak dan sooča s stotinami tujkov in zlahka prenese več cepiv naenkrat. Aktivne snovi v cepivu aktivirajo imunski sistem, da začne tvoriti zaščitna protitelesa. V primerjavi s snovmi, ki jim je otrok izpostavljen vsak dan ali pri prehladu, so količine teh aktivnih snovi naravnost neznatne.
 
8. MIT: Gripa je samo nadloga.
DEJSTVO: Gripa je resna bolezen, ki vsako leto po svetu ubije več sto tisoč ljudi. Še posebej ogroža majhne otroke, starejše ljudi šibkejšega zdravja in vse s pljučnimi ali srčnožilnimi boleznimi. Nezaščiteni ljudje lahko virus tudi prenesejo na koga, ki spada v skupino z večjim tveganjem za težji potek bolezni – in lahko pri njem povzroči celo smrt.
 
9. MIT: Cepivo proti gripi ni učinkovito.
DEJSTVO: Cepivo proti gripi nudi 40 do 70-odstotno zaščito. Vsako zimo veliko ljudi zboli z znaki, ki so podobni znakom gripe, zato pogosto zmotno mislimo, da gre za gripo. Res pa je tudi, da v sezoni običajno krožijo različni povzročitelji, ki lahko povzročijo podobne znake kot virus gripe. Sezonsko cepivo zaščiti proti trem najpogostejšim sevom virusa gripe, za katere se predvideva, da bodo krožili v posamezni sezoni.
 
10. MIT: Bolje je dobiti zaščito s prebolelo boleznijo kakor s cepljenjem.  
DEJSTVO: Cepiva imunskemu sistemu zagotovijo dovolj informacij, da se lahko bojuje proti povzročiteljem nalezljivih bolezni, ko pride v stik z njimi. Tako preprečimo resne zaplete bolezni, lahko celo smrt. Res je, da nekatere bolezni nudijo še več informacij kakor cepiva (sprožijo še boljši odziv imunskega sistema, vendar ob tem tvegamo zaplete same bolezni), vendar imunski sistem potrebuje le omejeno količino informacij, da prepozna povzročitelje, ki vdirajo v telo, in cepivo pri tem zadošča.