Celo več let po vbodu lahko ugotovimo, da nas je okužil klop

Klopi lahko prenašajo bolezni, zato so nevarni za človeka, opozarja Nadja Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz). V Sloveniji so razširjeni iz vrste Ixodes ricinus, ki prenašajo predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo, letno pa obravnavajo tudi nekaj primerov humane granulocitne anaplazmoze.

Nevarnost okužbe je od februarja pa vse do novembra, največja je v toplejšem delu leta, ko se poveča njihova aktivnost. Predvsem so v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Tveganje za vbod in posledično okužbo lahko močno zmanjšamo, če na sprehodih in izletih v naravo nosimo svetla oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa, kot so dolge hlače in škornji, in uporabimo sredstva, ki jih odganjajo.

Ob vrnitvi iz narave je treba sleči oblačila, jih dobro skrtačiti, jih oprati, če so pralna. Priporočljivo je, da se čim prej stuširamo in umijemo glavo, s čimer odstranimo nepritrjene klope. Nato telo natančno pregledamo, saj se lahko prisesajo kamor koli. Radi imajo bolj skrita mesta, kot so dimlje, pazduhe, popek, pregib v kolenu, uhlji, lasišče, kožne gube in predel okoli pasu.

Že prisesanega klopa je treba čim prej in na pravilen način odstraniti, saj tako močno zmanjšamo verjetnost prenosa okužbe. Pravilno ga odstranimo s koničasto pinceto, tako da ga primemo čim bližje koži in izvlečemo z enakomernim gibom. Pincete ne smemo vrteti levo ali desno, ampak potegnemo naravnost navzgor. Za odstranjevanje s kože ne uporabljamo olja, kreme, alkohola, petroleja ali drugih mazil. Kožo na mestu vboda razkužimo. Priporočljivo je tudi, da ga po odstranitvi ne mečkamo med prsti in da si temeljito umijemo roke. Če ga nepravilno odstranimo, se poveča verjetnost, da izloči slino ali črevesno vsebino, z njo pa tudi povzročitelje bolezni.

Če odstranimo klopa v 24 urah, saj tako močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob ugrizu, saj je povzročitelj bolezni v klopovem črevesju, tako da mora nato priti iz črevesa v žlezo slinavko, da lahko vstopi v človekovo telo. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa omenjeno žal ne velja, saj se lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.

Še vsaj mesec dni po vbodu moramo biti pozorni na morebiten pojav neboleče rdečine, ki se pojavi običajno na mestu vboda in se počasi širi, na sredi pa bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena ali jih je več na različnih delih telesa. Sprememba je prvi znak lymske borelioze, ki jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi. Medtem se lahko razvije tudi klopni meningoencefalitis, ki se običajno pojavi od sedem do 14 dni po okužbi, je pojasnila Šinkovčeva.

Pomoč zdravnika je potrebno poiskati čim prej v primeru, če opazite kožne spremembe, značilne za boreliozo, saj bolezen lahko v zgodnji fazi učinkovito zdravijo z antibiotikom. Zdravnika je potrebno obiskati tudi, če se teden do dva po okužbi pojavi vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter slabo telesno počutje, saj so našteti znaki lahko zgodnji znaki klopnega meningoencefalitisa ali humane granulocitne anaplazmoze. Zdravniško pomoč poiščite nemudoma v primeru visoke temperature, močnega glavobola, slabosti, bruhanja in motenj zavesti.

Klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko cepimo, poteka v začetku kot blaga, gripi podobna bolezen, ki se kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami v mišicah, vročino in glavobolom. Pozneje lahko nastopijo znaki značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, omrtvelost, tudi ohromelost. Pri do dveh odstotkih odraslih bolnikov se bolezen konča s smrtjo.