Čas, ki ga otrok preživi pred zaslonom: koliko in kaj, da otrok ne čuti negativnih posledic?

Ameriška akademija pediatrov (AAP) je objavila nove smernice glede časa, ki ga otroci preživijo pred zasloni – tablica, mobilni telefon, televizija, računalnik ...

Prej je veljalo pravilo, naj otroci do drugega leta starosti nimajo nikakršnega stika z zasloni. Zdaj pa so sporočili, da lahko otroci, ki so starejši od 18 mesecev, uporabljajo videopogovor s sorodniki, stari od 18 mesecev do petih let pa lahko gledajo le programe "visoke kakovosti", in sicer le v družbi staršev. Kot dober primer so navedli ameriško oddajo Sezamova ulica, ki je primerna in poučna za otroke.

Pediatri ob tem poudarjajo, da sta telesna aktivnost in živa interakcija z otrokom še vedno na prvem mestu.

V akademiji pravijo, da bi morale družine proaktivno razmišljati in se pogovarjati o uporabi različnih naprav. Naloga otroka je, da se igra, raziskuje, uči, govori, pogovarja in ima dovolj časa za počitek ter spanec. Če otrok preveč časa preživi pred raznimi zasloni, lahko ena od omenjenih dejavnosti (ali pa več njih, morda kar vse) trpi, posledično pa trpi otrokov razvoj – psihični, intelektualni in telesni.

Starši naj bodo mentorji

Jenny Radesky iz omenjene akademije poudarja, da naj bodo starši mentorji svojim otrokom. To pomeni, da odrasli svoje otroke naučijo uporabljati naprave in medije na kreativen način. Pomembno je, da otrok razume, da se s pomočjo tehnologije lahko povezujemo in učimo, pri tem pa razvijamo svojo ustvarjalnost.

AAP je za starše pripravil orodje, s katerim lahko družine načrtujejo nadzor nad časom, ki jih njihovi otroci preživijo pred zasloni, prav tako, da je ta čas primerno uporabljen.

Otroci stari od dveh do petih let lahko pred zasloni preživijo največ eno uro na dan, preostali čas pa morajo preživeti aktivno – telesno in umsko, pravijo.

Pediatri predlagajo tudi, da imate v svojem domu prostor, v katerem ni tehnologije. Le zakaj naj bi petletni otrok imel v svoji sobi televizijo? Ni razloga. Televizija naj bo v dnevni sobi, kjer se lahko zbere celotna družina in skupaj z otrokom pogleda kakšno zanimivo in za otroka primerno oddajo. Ob tem se pogovarjajte, sprašujte ... Morda se bo otrok tako navdušil nad na primer življenjem pingvinov, da vas bo prosil za kakšno knjigo o teh živalih in podobno.

Vsak posameznik, še posebej otroci, potrebujejo prostor, kjer bodo imeli mir, v katerem se bodo lahko sprostili, počivali, ustvarjali, brali ali le lenarili.

Zdravnica in raziskovalka Catherine Steiner-Adair je za britansko televizijsko hišo BBC povedala, da pozdravlja nove usmeritve, a da te potrebujejo več razlage. Sama meni, da bi morali zdravniki natančneje razložiti, koliko časa lahko otroci preživijo pred zasloni, če so ob njih tudi odrasli, ter kaj sploh pomeni, da odrasla oseba skupaj z otrokom spremlja neko vsebino. Torej, da odrasli na primer 24-mesečnemu otroku med gledanjem neke vsebine ponavlja besede, predstavi barve, skupaj zapoje pesem in podobno.

Steiner-Adairjeva je poudarila tudi, da bi morali opraviti več raziskav o koristih izobraževalnih aplikacij, saj sama meni, da ta industrija sploh ni regulirana s standardi. Kdo sploh ustvarja te aplikacije in kako lahko ti ustvarjalci zapišejo, da je aplikacija primerna za otroke? Kaj se v bistvu na tem področju dogaja, se sprašuje omenjena zdravnica. Sama bi rada videla več raziskav in primerjav med otroki, ki se učijo prek zaslonov, in med otroki, ki jih učijo žive osebe oz. starši, ki jim berejo.

Tisto, kar pa vemo, pravi, je dejstvo, da se otroci jezika najbolje naučijo, če ga govorijo v resničnem življenju, iz oči v oči z resnično osebo. Z nekom, ki se ukvarja z otrokom in se mu prilagaja, ga ljubeče vodi. Ali lahko aplikacija ali oddaja nudi to vašemu otroku?