Slovenski transplantacijski program se razvija, saj letno presadijo 120 organov, obudili so tudi t. i. program živih darovalcev ledvic, je pred evropskim dnevom darovanja organov in tkiv (8. oktober) povedal Ivan Kneževič s Slovenskega združenja za transplantacije srca. Ob tem pa, kot pravi, ni premikov na kadrovskem in tehničnem področju.
Kneževič je na novinarski konferenci pojasnil, da je ob dodatnih programih, dodatnih presaditvah in bolnikih število kadra ostalo enako.
Miha Arnol s centra za transplantacijo ledvic je poudaril, da so letos v programu za presaditev ledvic obudili t. i. program živih darovalcev ter izvedli prvi kirurško manj invaziven laparoskopski odvzem ledvice. Poleg tega so lani presegli povprečje vseh članic v mreži Eurotransplant, saj so presadili največje število ledvic do zdaj, in sicer 64, kar je trikrat več kot leta 2000.
Ob tem je Arnol izpostavil problem, da se pri darovanju pojavlja vse več starejših darovalcev s pridruženimi boleznimi srca in ožilja. Takšni darovalci niso tako kakovostni kot mlajši. Priložnost pa vidi prav v tej obuditvi programa živih darovalcev. Presaditev ledvice živega darovalca ima prednosti, kot so daljše preživetje, boljše zgodnje delovanje presajene ledvice in zato krajše bolnišnično zdravljenje.

Predsednik Slovenskega združenja za transplantacijo srca Bojan Vrtovec je povedal, da Slovenija dosega vrhunske rezultate v programu zdravljenja napredovalega srčnega popuščanja s presaditvijo srca, kjer se že peto leto uvršča na prvo mesto na svetu po številu opravljenih presaditev srca na milijon prebivalcev. Ob tem je tudi on opozoril, da je bolnikov vedno več, kadra pa primanjkuje.
Specialist internist pulmolog Matjaž Turel pa je poudaril, da so povprečno v zadnjih petih letih presadili pljuča petim bolnikom na leto, letos pa celo osmim. Program se odvija od leta 1997, in od takrat so presadili pljuča 55 osebam.
Po besedah direktorice Slovenija-transplanta Danice Avsec se vzporedno z uspehi še vedno soočamo z nesorazmerjem med bolnimi, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo ter razpoložljivimi organi. Trenutno je v Sloveniji na čakalnem seznamu za presaditev 178 bolnikov, in sicer jih 24 čaka na presaditev jeter, 96 na presaditev ledvice, 58 na presaditev srca in en na presaditev trebušne slinavke ter pet na presaditev trebušne slinavke v kombinaciji z ledvico.
Večino organov za presaditev pridobijo od možgansko mrtvih darovalcev. Število bolnih, ki čakajo na presaditev, vztrajno narašča, darovalcev po smrti ali za časa življenja pa je premalo. V letošnjem letu je, kot pravi Avsecova, izvajanje programa pridobivanja organov za namen zdravljenja nekoliko slabše. Na nacionalni ravni so pridobili manj darovalcev kot v enakem obdobju lani, povečala se je tudi stopnja odklonitev svojcev umrlega za darovanje.
Zato je evropski dan darovanja organov in tkiv pomemben za osveščanje javnosti o pomenu darovanja in potreb pri bolnikih, je še opozorila Avsecova.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.