Boj proti svetovni lakoti se lahko začne v vsaki kuhinji

Vsako jesen, natančneje 16. oktobra, je svetovni dan hrane, ki je bil razglašen leta 1979. 16. oktober je izbrala konferenca Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), gre pa za dan, ko je bila omenjena organizacija ustanovljena, kar se je zgodilo leta 1945.

Svetovni dan hrane je bil razglašen z namenom, da se javnost ozavešča o problematiki pomanjkanja hrane v svetu. Hkrati sta cilja krepiti sočutje med ljudmi in boj proti lakoti, podhranjenosti ter revščini. Letošnje geslo je osredotočeno na globalno verigo, s katero se ljudem zagotavlja hrana. Glasi se Povezovanje v kmetijstvu je ključ za zagotavljanje virov hrane.

"Povezovanje v kmetijstvu je ključ za zagotavljanje virov hrane"

Letošnji svetovni dan hrane z zgoraj omenjenim geslom je posvečen globalni prehranski verigi v boju proti lakoti. Pri tem je treba izpostaviti tudi pomen lokalnih prehranskih verig in izboljšanje prehranjevalnih navad.

"Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje pomeni, da vsakodnevno zagotavljamo pestro izbiro živil in jedi. Vsa hrana je zdrava, le prehranjujemo se večinoma nezdravo, ker jemo premalo zelenjave, ker so dnevni obroki preveliki in ker ne zajtrkujemo," je poudarila prehranska strokovnjakinja iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Marjana Peterman in dodala, da je za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje potrebno tudi načrtovanje.

Zagotovljena mora biti hrana, ki je varna

Hrana postaja čedalje pomembnejša strateška dobrina, ki zajema tako varovanje zdravja ljudi kot tudi varovanje okolja. Primerna razpoložljivost s hrano ni zagotovilo varovanja zdravja ljudi, če ta hrana ni varna in če ni zagotovljena njena kakovost, so opozorili na Veterinarski upravi Republike Slovenije (Vurs).

Kot še pojasnjujejo, je varna hrana tista hrana, ki ni škodljiva zdravju ljudi, pri čemer je treba upoštevati vse verjetne učinke na zdravje osebe, ki hrano uživa, ter tudi učinke na poznejše rodove. Na varnost pa vplivajo številni dejavniki. Naloga nosilcev dejavnosti, torej tistih, ki oskrbujejo s hrano, je, da obvladajo tveganja. "Država s svojimi organi nadzoruje nosilce dejavnosti in spremlja pojave tveganj v celotni verigi varne hrane," še pojasnjujejo na Vursu.

Kot še pišejo v izjavi, sodobni pristop izvajanja uradnega nadzora na področju hrane upošteva načelo "od vil do vilic". To pomeni, da se nadzor začne na področju zdravja rastlin in varnosti krme, nadaljuje se z zdravjem in dobrobitjo živali ter se preko proizvodnje živil konča na krožniku potrošnika.

"Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, je prav, da se zavedamo, da brez zdravih živali ni zdravja ljudi, pa naj gre za uživanje živil živalskega izvora ali zgolj sobivanje živali s človekom," še opominjajo.

"V Sloveniji bi lahko povečali samooskrbo"

Ker je letošnji dan hrane posvečen kmetijstvu, ki je ključ za zagotavljanje virov hrane, so z ministrstva za kmetijstvo in okolje sporočili, da postaja vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano spet pomembno na globalni ravni. "Prehranska varnost oz. zadostna proizvodnja hrane postaja zato strateško politično vprašanje povsod po svetu. Slovenija podpira politike razvojne pomoči, ki so usmerjene k doseganju prehranske varnosti, obenem pa sama krepi svojo proizvodnjo in si prizadeva za ekonomsko učinkovito pokrivanje dela svojih potreb po hrani in tam, kjer smo in bomo konkurenčni, tudi prispeva h globalni prehranski varnosti," so še sporočili.

Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je agregatna stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji nekje med 68- in 75-odstotna. To pomeni, da je prostora za njeno povečanje precej, seveda pod pogojem, da bodo ustvarjeni ustrezni pogoji za razvoj kmetijstva, sporočajo z ministrstva.