V ameriškem Teksasu bodo začeli z manjšo raziskavo, ki jo financirajo posamezniki, in v kateri bodo testirali učinke zdravila proti depresiji (prozac) na nosečnicah, katerih plod ima ugotovljen Downov sindrom.

Raziskava je namreč pokazala, da je imel antidepresiv fluoksetin, znan kot prozac, pozitivne učinke na možgane miši z Downovim sindromom, prav tako pa so starši ponudili dokaze, da se je stanje njihovih otrok z Downovim sindromom po jemnju tega zdravila izboljšalo, piše United Press International.
Medicinski center teksaške univerze je k raziskavi povabil nosečnice, pri katerih so ugotovili Downov sindrom pri plodu. Z raziskavo bodo poskušali ugotoviti, če lahko zdravilo prepreči, da bi se njihov otrok rodil z znaki Downovega sindroma, oziroma če lahko izboljša razvoj plodovih možganov in zmanjša učinke te motnje. Raziskava bo trajala tri leta, nosečnice pa bodo jemale Prozac do konca nosečnosti, njihovim otrokom pa bodo zdravilo dajali še prvi dve leti življenja.
Glavni donator raziskave je Paul Watson, pilot, ki ima 14-letnega sina z Downovim sindromom. Za medije je Watson povedal, da svojemu sinu že tri leta daje omenjeno zdravilo in da ''mu gre kognitivno zelo dobro''. ''Drugi starši, katerih otroci tudi jemljejo Prozac, pravijo, da so njihovi otroci bolj napredni od sovrstnikov z Downovim sindromom,'' je še povedal in dodal, da zato želijo raziskavo. ''Zdravilo želimo legitimirati s formalno študijo,'' je pojasnil.
O omenjeni raziskavi, ki jo bodo v Teksasu začeli izvajati še ta mesec, smo se pogovarjali s predstojnico ljubljanske porodnišnice doc. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med. Porodničarka je glede raziskave skeptična. Pravi, da raziskava najverjetneje ne bo pomenila revolucije v zdravljenju Downovega sindroma, ''je pa nemogoče vedeti''.
Možgani so namreč organ, ki se zelo intenzivno razvija in močno spreminja v maternici, in so podvrženi različnim vplivom. ''Takih senzionalističnih poskusov, kako bi znake določene bolezni drastično spremenili z jemanjem določenih snovi oz. zdravil, je nekaj sicer že bilo in do sedaj niso bili še zelo uspešni,'' je pojasnila.

In če ene raziskave ponujajo upanje, da bi Downov sindrom lahko zdravili že v maternici, pa druge opozarjajo na stranske učinke jemanja Prozaca v nosečnosti. Gre namreč za antidepresiv, ki ga sicer tudi v Sloveniji občasno potrebuje nekaj nosečnic. Vendar zaenkrat nekih resnih stranskih učinkov tega zdravila pri nas niso zaznali, predvsem zato, ''ker se izogibamo dajanju zdravil v prvem trimesečju, če absolutno ni nujno''. Dejstvo je, da so v vsaki nosečnosti možnosti, da se otrok ne bo rodil zdrav. ''Če pa se jemljejo določena zdravila, obstajajo znana tveganja za določene razvojne nepravilnosti,'' pojasnjuje dr. Tul in dodaja, da lahko nekatere nepravilnosti odkrijemo že pred rojstvom, vseh pa žal ne.
In Downov sindrom je ena izmed bolezni, ki jih lahko odkrijejo že v nosečnosti. Teste za odkrivanje uporabljamo v Sloveniji že od leta 1981. Vsem nosečnicam dostopni presejalni testi za oceno tveganja za Downov sindrom pa so na voljo od sredine 90. let prejšnjega stoletja. V zadnji letih pred rojstvom v Sloveniji odkrijejo okoli 75 odstotkov plodov z Downovim sindromom. Dr. Tul poudarja, da je pomembno, da vse ženske vedo, da so presejalni testi dostopni in se jih lahko poslužijo, če to seveda želijo. Na voljo so od 12. tedna nosečnosti naprej, opravljajo pa jih zdravniki z licenco. In če nosečnica dobi diagnozo, da ima njen plod Downov sindrom, se lahko odloči za prekinitev nosečnosti. Tako se odloči večina nosečnic oziroma skoraj vse, ki izvejo za diagnozo. Leta 2012 so tako v Sloveniji prenatalno diagnosticirali 42 plodov z Downovim sindromom na 20.000 porodov, rodilo se jih je 12.
In če se vrnemo k omenjeni raziskavi. Dr. Tul poudarja, da je raziskava še v eksperimentalni fazi in ''do takih eksperimentov na ljudeh smo mi zelo zadržani''. Za vsakršne raziskave je vedno potrebno imeti etične odobritve. ''Če bodo v Teksasu dokazali, da zdravilo resnično spremeni razvoj možganov pri plodovih z Downovim sindromom in bo narejenih dovolj raziskav, bodo agencije za zdravila to indikacijo odobrile,'' pravi dr. Tul in pojasnjuje, da gre vsako novo zdravilo, ki ga lahko predpišejo nosečnicam, skozi določene faze. Najprej je predklinično testiranje, sledi testiranje na živalih, nato na zdravih prostovoljcih in ne na nosečnicah. Na zdravih nosečnicah zdravil ne preizkušajo. Nepreizkušena zdravila uporabljajo le, kadar je ogroženo življenje matere. O uporabi zdravil v nosečnosti največ izvejo ob naključni, nenamerni uporabi določenih zdravil v nosečnosti.
So zdravila v nosečnosti sploh varna?

V zgodovini najprej sploh niso vedeli, da so nekatera zdravila v nosečnosti nevarna, dokler niso v 60. letih opazili, da so ženske po jemanju zdravila proti slabosti (talidomid) rodile otroke z nepravilnostmi okončin in rodil. Nato je v 70. letih sledil hud boj proti vsem zdravilom v nosečnosti, dokler niso začeli zbirati podatke o varnosti zdravil v nosečnosti. Zdaj velja, da so zdravila razvrščena v različne skupine (od popolnoma varnih v nosečnosti do prepovedanih). Veliko zdravil je v nosečnosti sicer dokaj varnih.
Dr. Tul ob tem še pojasnjuje, da zdravniki vedno upoštevajo oba, tako nosečnico kot plod, in vedno razmišljajo o obeh, le v primeru, ko je zdravstveno stanje nosečnice tako hudo, da je zelo ogroženo, jo zdravijo z zdravili, ki potencialno škodujejo plodu. ''Vedno pa najprej izkoristimo vse možnosti za zdravljenja, ki ne škodujejo plodu, šele v primerih, ko bolezni ne moremo obvladati z zdravili, ki so varna, posežemo po zdravilih, ki so manj varna. Takih primerov pa je zelo malo,'' poudarja.
In kako varno je zdravilo prozac? Nekatere epidemiološke študije kažejo na povečano tveganje za srčnožilne okvare, povečane z uporabo fluoksetina v prvem trimesečju nosečnosti. Mehanizem ni znan. V splošnem podatki kažejo, da je tveganje za novorojenca s srčnožilno okvaro pri materi izpostavljeni fluoksetinu v območju 2 na 100, v primerjavi s pričakovano stopnjo teh okvar, ki je v splošni populaciji 1 na 100.
''Nosečnice, ki bi želele z zdravili vplivati na razvoj ploda z Downovim sindromom, bi ga jemale po 12 tednu, ker je pred 12 tednom diagnoza izjemno redko znana, takrat pa je srce že oblikovano,'' še poudarja dr. Tul.
Kakšni bodo rezultati raziskave seveda ni znano, je pa res, da znanost napreduje in raziskovalci dan za dnem odkrivajo nova zdravila, ki pomagajo pri zdravljenju oziroma preprečevanju raznih bolezni. Bo tudi z omenjeno raziskavo tako? Čas bo pokazal svoje.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.