S samo enim sendvičem iz avtomata zaužijemo kar 60 odstotkov še varnega dnevnega vnosa maščob

"Mnogi študenti pa zaradi urnika ne uspejo v miru zaužiti obroka in se poslužijo živil iz avtomata. Zato je toliko bolj pomembno, kakšna je ta ponudba," pravi Katja Povhe Jemec z ministrstva za zdravje.

'Študent veš, kaj ješ?'

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je zato z Mladinsko zvezo Brez izgovora vzela pod drobnogled 100 avtomatov s hrano in pijačo na fakultetah. Ugotovili so, da je ponudba bolj zdravih živil prej izjema kot pravilo.

Pregledali so avtomate na vseh slovenskih univerzah, obiskali 59 fakultet in popisali 3281 hrane in pijače, ki jih ponujajo ti avtomati. Več kot polovico ponudbe predstavljajo tekočine, z dobrimi 30 odstotki jim sledijo sladki prigrizki. Sadja in zelenjave je zgolj za 0,2 odstotka, najpogostejša so jabolka in solate. Med sendviči prevladujejo tisti z mesninami, med jogurti pa sadni, pravi Jasmina Bevc Bahar iz ZPS.

Raziskava je torej pokazala, da v avtomatih prevladujejo nezdravi prehranski izdelki. Te pa so vnesli tudi v aplikacijo Veš, kaj ješ?, kjer si vsak lahko pogleda, kaj in koliko česa ti vsebujejo.

Študenti se pritožujejo nad kakovostjo sendvičev

Študenti posegajo tudi po sendvičih iz avtomatov, kadar nimajo druge izbire, a z njihovo kakovostjo niso zadovoljni. "Študenti se pritožujejo, da so sendviči pretežno samo iz belega kruha in da vsebujejo premalo zelenjave. Želijo si bolj kakovostnih sendvičev. Tudi na splošno se pritožujejo, da je v avtomatih premalo vegetarijanske ponudbe," pravi Kokole.

In res: ZPS je analizirala 31 različnih sendvičev, ki so jih našli v avtomatih. "Večina, kar 76,7 odstotkov, je bila polnjenih z različnimi mesninami, tudi s paniranim mesom. Le 13,3 odstotkov sendvičev je bilo polnjenih s tunino, okoli 10 odstotkov pa je bilo vegetarijanskih," pravijo v ZPS. "Jemo tudi z očmi. Številni sendviči že na prvi pogled niso bili ravno prijetni. Zelenjava je bila pogosto rjava, zmečkana. Študente razumemo, če ne posegajo po njih," pravi Bevc Baharjeva.

S takšnim sendvičem pa študent, ki je zmerno telesno aktiven, vnese okoli 20 odstotkov dnevnih energijskih potreb oziroma dobrih 60 odstotkov še varnega vnosa maščob in 80 odstotkov še varnega vnosa soli. Občutno preveč, če vzamemo v obzir, da je to le manjši dnevni obrok, opozarja Bevc Baharjeva. 

Ponudniki: Ponudba je takšna, kot je povpraševanje

Toda, če študenti pravijo, da si želijo bolj zdrave ponudbe, so izkušnje ponudnikov drugačne. Največja ponudnika izdelkov v avtomatih sta namreč povedala, da odziv študentov na možnost nakupa bolj zdravih živil ni bil vedno pozitiven.

Bevc Baharjeva se sprašuje, ali lahko razloge za to iščemo tudi v temu, da študentje tovrstnih živil morda niso navajeni kupovati v avtomatih, in v višji ceni izdelkov v avtomatih.

"V podjetjih, kjer izdelujejo te sendviče, so očitno zadovoljni s trenutno prodajo, zato ne vidijo potrebe, da bi ponujali drugačne, bolj zdrave sendviče," pa dodajajo v Brez izgovora.

Na Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija so v anketo vključili več kot 1000 študentov z vseh slovenskih univerz. Anketa je pokazala, da je s ponudbo v avtomatih na fakultetah zadovoljnih 34, nezadovoljnih pa 36 odstotkov študentov. Približno tri četrt sodelujočih se pri avtomatih ustavi nekajkrat na mesec. Več kot polovica vprašanih pa meni, da bi med ponudbo morali povečati delež sadja.

Na ZPS se zavedajo, da ne morejo pričakovati, da v avtomatih ne bo več sladkih pijač ter slanih in sladkih prigrizkov, vendar si želijo, da bi bil njihov delež manjši, možnost izbire zdravih živil pa večja. 

Nezdravi izdelki z leti še bolj nezdravi

ZPS je med analizo izdelkov, ki se pojavljajo v avtomatih opazil tudi zanimiv pojav. Številni izdelki so vse bolj nezdravi. Nekatere sladke pijače so namreč v zadnjih letih postale še slajše, in to kljub pritiskom na proizvajalce, da zmanjšajo vsebnost sladkorja v pijačah, pravi Urša Šmid Božičevič iz ZPS.

Podobno so ugotovili tudi pri nekaterih prigrizkih iz avtomatov, kjer se je vsebnost nasičenih maščob še povečala.