Z akutnimi boleznimi, med katere štejemo tudi bakterijske okužbe, se srečujemo občasno, vendar pa v Sloveniji zdravniki za zdravljenje teh najpogosteje predpisujejo antibiotike. Tako je pri nas na 1000 otrok izdanih skoraj 1000 receptov, medtem ko se v tujini število izdanih receptov giblje med 200 in 400.
Skrb vzbujajoče ni samo dejstvo, da Slovenci velikokrat posežemo po antibiotikih, temveč to, da so analize pokazale, da ima več kot 20 odstotkov gospodinjstev doma shranjene antibiotike. Ker je te mogoče dobiti zgolj z receptom, to pomeni, da jih večina ljudi nepravilno uporablja in tudi shranjuje.
Farmacevtka Monika Sonc, v. d. predsednice Lekarniške zbornice, zato poudarja, da je treba ljudi poučiti o pravilni rabi antibiotikov in jim jih približati. V ta namen je Lekarniška zbornica Slovenije skupaj z lekarniškimi farmacevti tokratni teden zdravja v lekarnah posvetila osveščanju o pravilnem jemanju antibiotikov.
Največja težava pri nepravilnem jemanju antibiotikov je, da bakterije postopoma razvijajo odpornost na zdravila, zaradi česar bodo ta sčasoma postala neučinkovita, povečalo pa se bo tudi število smrti. “Problem pa je tudi v tem, da imajo antibiotiki ekološki vpliv, saj s tem, ko jih bolniki jemljejo nepravilno, ne škodujejo le sebi, temveč tudi drugim. Bakterije namreč tako razvijajo svojo odpornost, bolniki pa lahko te bakterije, ki so odporne na antibiotike, nato tudi trosijo v okolico,“ je poudaril prof. dr. Milan Čižman, dr. med., pediater in infektolog na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC. Kot pravi, je zaradi tega v zadnjih šestih letih veliko bakterij že postalo odpornih na antibiotike, in dodaja, da novih antibiotikov še nimamo in jih zaradi visokih stroškov ter drugih dejavnikov še naslednjih 10 do 15 let ne moremo pričakovati.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.