Podatki Nacionalnega inšituta za javno zdravje so alarmantni. V letu 2015 je bilo v Sloveniji zaradi alkohola 3328 primerov hospitalizacij, v povprečju se je vsakodnevno zdravilo vsaj devet oseb zaradi bolezni in stanj, ki so bile zagotovo posledica uživanja alkohola.
V tistem letu je zaradi alkohola v bolnišnici pristalo 160 mladostnikov do 19. leta, od tega 85 dečkov in 75 deklic. Število hospitalizacij je po 30. letu s starostjo naraščalo, najvišje število hospitalizacij je bilo v starostni skupini med 50 in 54 let, nato je število hospitalizacij s starostjo upadalo.
Najpogostejši vzrok za hospitalizacije zaradi alkohola so bile v dobrih 70 odstotkih duševne in vedenjske motnje, skoraj petina pa jih je bila hospitaliziranih zaradi alkoholne bolezni jeter.
"Vsa zdravstvena stanja, ki so posledica škodljive rabe alkohola in zahtevajo bolnišnično zdravljenje, bi lahko v celoti preprosto preprečili že samo s pitjem alkohola v mejah relativno manj tveganega pitja pri odraslih zdravih osebah in z abstinenco pri otrocih, mladostnikih, nosečnicah in tistih, ki bolehajo zaradi sindroma odvisnosti od alkohola," opozarjajo na NIJZ.
Ženske in moški različno 'prenašajo' alkohol
Relativno manj tvegano pitje alkohola je, kot navajajo na NIJZ, opredeljeno glede na spol, starost, zdravstveno stanje posameznika, na količino zaužitega alkohola na dan in na teden ter na pivsko priložnost. Pri tem je potrebno, da med tednom vsaj dan do dva alkohola sploh ne zaužijemo.
Meje manj tveganega pitja temeljijo na opredelitvi enote alkohola in so za moške in ženske različne. Ženske so zaradi svojih genetskih in telesnih značilnosti bolj občutljive na učinke in posledice alkohola, v povprečju so manjše kot moški, imajo v primerjavi z moškimi manjša jetra, manj mišične mase, manj vode v organizmu ter manj encima, ki razgrajuje alkohol. Tako je ob zaužitju enakih količin alkohola koncentracija alkohola v krvi žensk višja kot v primerjavi z moškimi.
Načeloma pa za manj tvegano pitje velja, da ženske naj ne bi spile več kot eno enoto alkohola na dan oz. ob pivskih priložnostih ne več kot tri enote, moški pa ne več kot dve enoti na dan oz. ob pivskih priložnosti ne več kot pet enot.
Posebna previdnost je potrebna tudi pri starejših osebah, saj so tudi zaradi svoje presnove občutljivejše za alkohol, pogosto pa prejemajo tudi zdravila ali imajo druge zdravstvene težave, opozarja Mercedes Lovrečič z NIJZ. Še posebej odsvetuje alkohol osebam, ki prejemajo zdravila, ki učinkujejo na centralni živčni sistem. Nekatera zdravila namreč delujejo tako, da okrepijo delovanje alkohola in obratno, v nekaterih primerih pa lahko nastajajo strupene snovi.
Relativno manj tvegano pitje po NIJZ:
| Pogostost | zdrave odrasle ženske, ki niso noseče in ne dojijo ter zdrave osebe starejše od 65. let | zdravi odrasli moški | otroci, mladostniki |
| na dan | ne več kot 1 enota* (npr. do 1 dcl vina dnevno) | ne več kot 2 enoti (npr. do 2 dcl vina dnevno) | nič |
| na teden | ne več kot 7 enot ter vsaj 1-2 dni v tednu povsem brez alkohola | ne več kot 14 enot na teden in vsaj 1-2 dni v tednu povsem brez alkohola | nič |
| ob eni pivski priložnosti | ne več kot 3 enote | ne več kot 5 enot | nič |
*Ena standardna enota ali merica alkoholne pijače je v Sloveniji po zgledu Evrope definirana kot tista količina alkoholne pijače, ki vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola. To je v povprečju enako kot en deci vina (12-odstotni alkohol), vrček, pločevinka ali steklenica piva (5-odstotni alkohol), eno "šilce" žgane pijače (40-odstotni alkohol), dva deci sadjevca – npr. jabolčnika, tolkovca, mošta (5-odstotni alkohol), 0,7 decilitra močnejšega vina npr. prošek, šeri (18-odstotni alkohol), pol deci likerja ali aperitiva (25-odstotni alkohol), ena steklenica ali pločevinka mešane gazirane alkoholne pijače ali pollitrska pločevinka mešanice piva in limonade oziroma oranžade.
Podcenjujemo škodo, ki jo lahko povzroči alkohol
Zdravnica Barbara Lovrečič je opozorila, da v Sloveniji "pogosto zmotno mislimo, da med alkoholne pijače uvrščamo zgolj pivo, vino in žgane pijače." To namreč ne drži, saj je akoholna pijača vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 odstotka alkohola. Žgana pijača pa je tista, ki vsebuje več kot 15 odstotkov alkohola, je poudarila.
Poleg tega pri nas še vedno prevladujejo nekateri miti in zmote glede škodljivosti alkohola, opozarjajo na NIJZ. "Med njimi je tudi trditev, da je najhuje, kar se lahko zgodi pri popivanju, da človek omedli, kar seveda ne drži. Dejstvo je, da alkohol deluje kot strup in zaradi zastrupitve z alkoholom lahko tudi umremo. Poleg tega alkohol povzroča tudi posredno smrt, npr. vožnja pod vplivom alkohola, padci, samomori. Prav tako ne drži trditev, da če nekdo omedli zaradi alkohola, ga lahko pustimo, saj se bo samo naspal. Do izgube zavesti zaradi alkohola pride, ker naše telo ni sposobno razgraditi take količine alkohola, kot smo jo popili. Alkohol upočasni delovanje centralnega živčnega sistema, upočasni srčni utrip, zniža krvni tlak in upočasni dihanje. Vse to vpliva na možgane, da izgubimo zavest in takrat smo v zelo veliki nevarnosti, saj lahko tudi umremo. Še posebej je to nevarno pri otrocih in mladostnikih," še pravi Lovrečičeva.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.