'Alergeno pošast' odstranite takoj, ko jo opazite

Poznamo najmanj 20 vrst ambrozije, najbolj razširjena pa je pelinolistna ali kratka ambrozija. Gre predvsem za plevel zapuščenih, neobdelanih površin. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih njivah itd. V zadnjem času se v Sloveniji pojavlja tudi kot plevel v okopavinah (sladkorna pesa, krompir, koruza). Največje potencialno žarišče ambrozije so zapuščene njive in travniki.

Ambrozija cveti od druge polovice julija do konca avgusta, največja koncentracija peloda v zraku pa je med 8. in 14. uro. Prag, ki izzove reakcijo, je zelo nizek, in je v nekaterih primerih tudi pri manj kot 20 pelodnih zrnih na kubični meter zraka.

Zdravila ni, pomembna je preventiva

Ljudje, ki so občutljivi na ambrozijo, v času njenega cvetenja kihajo, smrkajo, pojavi se jim izcedek iz nosu, imajo zamašen nos, lahko izgubijo voh, imajo otečene veke, oteženo dihajo in kašljajo.

Na IVZ zato opozarjajo, da je zelo pomembna preventiva, saj zdravilo za popolno ozdravitev ne obstaja. Alergenu se izogibamo, kolikor je to mogoče. V času, ko je v zraku največ cvetnega prahu, se izogibamo športnim dejavnostim na prostem in daljšemu zadrževanju zunaj. Med potovanjem (posebno zunaj mest) naj bodo okna avtomobila zaprta. V prezračevalnih napravah uporabljamo zračne filtre, ki zadržijo cvetni prah. Notranje prostore zračimo ponoči ali po dežju, perila ne sušimo zunaj, ko pridemo domov, se preoblečemo, si umijemo obraz in lase. Oblačil, ki smo jih nosili zunaj, ne odložimo v spalnici. Pomaga tudi izpiranje nosu s fiziološko raztopino, uporabo protialergijskih zdravil pa nam bo predpisal zdravnik.

Ne da se je izkoreniniti

Cvetni prah te vetrocvetke lahko k nam zanese tudi z rastišč v sosednji Hrvaški, Madžarski ali drugih delov vzhodne Evrope. V več državah srednje in vzhodne Evrope so že sprejeli obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije, a se je ne da več izkoreniniti. Je pa treba zadrževati njeno širjenje v predele, kjer še ni vsesplošno navzoča, in jo zatirati, da masovno ne cveti, semeni in povzroča škode.

Tudi v Sloveniji je že tretjo rastno dobo v veljavi odredba, ki imetnikom zemljišč nalaga izvajanje ukrepov obvladovanja ambrozije. Kadar raste v manjših združbah v naseljih in vrtovih, je najbolj učinkovito puljenje celih rastlin, sicer pa večkratna košnja ali mulčenje še pred njenim cvetenjem, lahko tudi v kombinaciji z drugimi metodami. Tudi v tem času še ni prepozno za njeno odstranjevanje, saj večinoma še ne tvori semen, s katerimi se sicer razmnožuje.

Ker se v Slovenijo širi zlasti z vzhoda po brežinah cest, železnic in vodotokov, je treba poskrbeti za njeno uničenje, da se ne zanese na kmetijska zemljišča, kjer je lahko hud plevel, ki močno znižuje pridelke.

Strokovne službe opozarjajo imetnike zemljišč, da začnejo odstranjevati ambrozijo takoj, ko jo opazijo na obronkih poljskih poti, brežin ali posameznih njivah. Zlasti se po spravilu pridelkov ne smejo zapleveliti krompirišča in žitna strnišča, saj seme ostane dolga desetletja v tleh in škoduje vsej nadaljnji pridelavi.