35.000 obolelih Slovencev: živite stresno življenje? Grozi vam demenca

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok za demenco, napredujočo možgansko bolezen, ki prizadene predvsem starejše ljudi. Svetovni dan alzheimerjeve bolezni zaznamujemo danes, sicer pa je Mednarodno združenje za alzheimerjevo bolezen letos prvič ves september označilo za mesec ozaveščanja in povečanja prepoznavnosti demence.

Pojav demence in alzheimerjeve bolezni je zaradi starajočega se prebivalstva v visokem porastu. V Evropi je imelo alzheimerjevo bolezen 4,7 milijona ljudi. Do leta 2030 pa se pričakuje, da bo ta številka zrasla na osem milijonov, in do leta 2050 na okoli 12 milijonov bolnikov, na svetovni ravni pa na 115 milijonov bolnikov. V Sloveniji naj bi bilo za to boleznijo, ki ni ozdravljiva, obolelih skoraj 35.000 ljudi.

Alzheimerjeva bolezen neposredno prizadene možgansko tkivo in povzroči njegovo napredujoče propadanje.

Bolezen se najpogosteje pojavlja pri ljudeh, starih od 65 do 70 let. Bolezenske spremembe izrazito vplivajo na bolnikovo vsakodnevno življenje in zmanjšujejo njegovo samostojnost, vse dokler ni popolnoma odvisen od drugih. Svojci ob tem počasi izgubljajo osebo, ki so jo poznali in imeli radi.

Najbolj očiten znak demence je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin. Pogosto je prizadeta tudi bolnikova orientacija, najprej v času in pozneje v prostoru. Bolezen prav tako spremljajo otežena sposobnost besednega izražanja, presoje, učenja novih vsebin, mišljenje je osiromašeno in togo. Padanje spoznavnih sposobnosti spremljajo tudi vedenjske in psihične spremembe. Med značilnejšimi so depresija, tesnobnost, nespečnost, vznemirjenost ter tudi prividi in prisluhi, blodnje in nasilno vedenje.

Vzrok za alzheimerjevo bolezen še ni znan, prav tako zanjo še ni zdravila. A nove raziskave kažejo na povezanost med stresom in to boleznijo. "Res je, da večina ljudi zboli za alzheimerjevo boleznijo zaradi tega, ker dosežejo višjo starost. Vendar je jasno, da pojavnost alzheimerjeve bolezni ni izključno posledica dednih dejavnikov, pač pa bi lahko stres pri tem igral tudi pomembno vlogo," je na junijskem kongresu nevrologov v Pragi povedal ugledni brazilski strokovnjak za demenco Edgardo Reich.

Povezavo med stresom in pojavnostjo te bolezni je potrdil tudi v eni od svojih študij. "Stres je verjetno eden izmed sprožilcev za prve simptome demence," je povedal Reich. Čeprav bi za dokončno potrditev potrebovali nadaljnje študije, je že sedaj po njegovih besedah očitno, da bi morali več pozornosti nameniti čustvenemu in duševnemu zdravju ljudi.

Sicer sta najpogosteje omenjena dejavnika demence starost in dednost. Dednost je vpletena pri približno 40 odstotkih ljudi, pri katerih se bolezen pojavi zgodaj. Ko so preiskovali dejavnike okolja, so našli pri nekaterih bolnikih v možganih drobne usedline aluminija. Ugotovili so tudi, da estrogeni, nekateri antirevmatiki in vitamin E morda ščitijo pred boleznijo.

Zdravila za alzheimerjevo bolezen ni. Pomembna je zgodnja diagnoza, tako je bolj uspešno začasno lajšanje težav bolnikov. Raziskovalci že več let raziskujejo različna zdravila, ki bi preprečila, da bi se bolezen sploh razvila ali zavrla napredovanje bolezni. Bolezen lahko traja od tri do 20 let, običajno pa osem do deset let in ni neposreden vzrok smrti. Ta je ponavadi posledica drugih zapletov. Bolezen je sicer leta 1907 prvi opisal Alois Alzheimer.