Lepa dekleta slovenskih odbojkarjev v dvorani, Franci in Ja zunaj

"Družimo se, kadar imajo fantje reprezentančne obveznosti, sicer pa ne, saj so fantje vsak v svoji državi, saj igrajo za različne klube. Stike ohranjamo prek družbenih omrežij, reprezentančna poletja pa potem preživljamo skupaj," je ob skupinskem poziranju za našega fotografa o dekletih in ženah slovenskih odbojkarjev pojasnila Helena Bera Štern. V naročju je držala malega Tončka, že šestega Tončka v družini Štern. Oblečen je imel prav tisti miniaturni odbojkarski dres, o katerem smo pred nekaj dnevi pisali, da ga je sredi Stožic od prijatelja v dar dobila njegova babica Špela, Helenina tašča.

Čeprav je star šele leto dni, to še zdaleč ni bila malčkova prva tekma: "Že v Italiji smo ga peljali na tekme, ko je bil star dva meseca. Nikoli ni bilo težav, vedno je bil priden," je Helena opisala, kako je očeta na klubski poti spremljal že kot dojenček.  

Lepe spomine na čas v Italiji ima tudi  srčna izbranka Žige Šterna. "Pol sezone smo bili skupaj v Italiji in takrat je bilo super, saj smo šli skupaj na tekme, se družili, šli na kosilo, zvečer spili kakšno pijačo," se je Nika Janša spominjala časov, ko sta oba brata igrala pri naših zahodnih sosedih. "Žiga se zdaj iz Grčije seli v Nemčijo, Tonček pa gre v Grčijo," pove.

Sama še vedno dela v Sloveniji, zato Žigo obišče enkrat mesečno. "S pomočjo sodobne tehnologije je odnos lažje vzdrževati, saj človeka vseeno lahko vidiš, čeprav ne v živo. Potem pa se vidiš v živo in je še toliko lepše, zdi se mi, da se vsakič na novo zaljubiš," vzneseno pove simpatična svetlolaska.

'Višina, hitrost, eksplozivnost'

V VIP loži so sicer ravno predstavili promocijsko kampanjo Slovenije kot dežele vrhunskih športnikov in premierno predvajali dvominutni promocijski spot, ki pripoveduje to zgodbo. Del nje je tudi Jurij Čopi, športni pedagog na II. Gimnaziji Maribor in znameniti odbojkarski trener.

Klemen Čebulj se je pri njem kalil tri leta, med 16. in 19. letom starosti, preden je odšel v ACH Volley in pozneje v Italijo. Njegova igralca sta bila tudi Rok Možič, preden je šel v prvo ligo, in tudi Jan Klobučar. "Največji ponos trenerja je to, da pride igralec do tako vrhunske ravni, kot so prišli oni," zadovoljno poudari.

Čopi se sicer zaveda, da običajno odbojka ni na naslovnicah slovenskega športnega časopisja: "Javno mnenje vsekakor ustvarjajo mediji in preferenca medijev je zdaj vsekakor košarka," pravi.

Dodaja sicer, da je med obema športoma zelo velika podobnost: "Vsi potrebujemo visoke igralce. Zagotovo je prvi vtis, ko rečemo, da iz tega fanta pa lahko nekaj naredimo, višina. Za vrhunsko raven pa je potrebna tudi hitrost, zelo velika eksplozivnost, tudi spretnost," našteva. "Na košarkarskem področju so ti fantje sicer lahko tudi nekoliko manj spretni, odbojkarji pa morajo imeti večjo gibljivost, agilnost," pristavi.

Pravi, da je odbojka posebna tudi zato, ker ni kontakta: "Vsi ostali ekipni športi imajo kontakt, že to je velika razlika, pa tudi drugačna energetska potrošnja kot denimo pri nogometu ali košarki, kjer se akcija razvleče. V odbojki so precej kratke točke zelo intenzivne. Pri pripravi odbojkarja se osredotočamo predvsem na to, da je sposoben dolgo časa biti zelo eksploziven in hiter. Da lahko dve uri ali dve uri in pol izvaja gibe na enako kakovostni ravni. Ena akcija v tem športu traja pet ali deset sekund, nato je odmor, v naslednji akciji pa morajo biti spet enako eksplozivni, kot so bili prej in nato ponavljati to isto zgodbo," opiše, kako mora biti igralec odbojke predvsem sposoben zadržati ves čas enako visoko raven koncentracije in zbranosti.

Dva odojka in kopica znanih obrazov

Slovenski odbojkarji so jo v nedeljo vsekakor držali, čeprav so jim nasproti stali olimpijski prvaki. Navijači so že popoldne pred dvorano Stožice za srečo spekli dva odojka in jima nadeli pomenljivi imeni: prvega so poimenovali Franci, drugega pa Ja. Skupaj sta tako tvorila ime države tokratnih odbojkarskih nasprotnikov.

Da bi premagali Francoze, se nazadnje sicer ni izšlo, čeprav so slovenski navijači vmes že proslavljali. Francija je slavila 3:2 v setih, a vseeno si je navijaško vzdušje v dvorani zaslužilo priznanje, od Zdravljice a capella, mehiških valov, skandiranja, do glasnih žvižgov ob servisih Francije.

Navijali so tako neznani kot znani obrazi. Nasmejana Janez Janša in njegova soproga Urška Bačovnik sta prišla sproščena v kavbojkah, med obrazi iz sveta politike so bili tudi Tatjana Bobnar in Matjaž Han ter ljubljanski in mariborski župan Zoran Janković in Saša Arsenovič, svet športa so zastopali Tim Mastnak, Tina Trstenjak, Tomaž Barada, Franci Petek ...