Glasen očetov boben in miniaturni dres za malega Tončka

Iran je bil še zadnji nasprotnik Slovenije, preden se bo v petek v dvorani Stožice začelo zares. Pred začetkom tekme je bilo sicer videti, da bo vzdušje bolj klavrno, nato pa se je začelo zgrinjati na stotine navijačev. Reditelji so odstranjevali pregrade med posameznimi navijaškimi sektorji, saj se je pisana množica vse bolj večala. Čeprav je šlo za tekmo, ki ni odločala o ničemer, je pritegnila več zanimanja, kot so organizatorji pričakovali.

To je vsekakor dober znak pred petkom, ko se bodo v Ljubljani zvrstile najboljše reprezentance sveta. Generalka pred svetovnim prvenstvom se je odvila povsem po željah slovenskih ljubiteljev odbojke, ki so naše reprezentante glasno spodbujali od začetka do konca.

Doneli so tudi bobni. Najglasnejši je bil boben očeta Roka Možiča. Medtem ko je slednji na igrišču skupaj s svojimi soigralci nabiral točko za točko, je njegov oče bobnal in bobnal. Peter Možič je nekoč tudi sam igral odbojko, zbral je 70 nastopov za Slovenijo. A ni samo igral, pač pa je ob robu igrišča že takrat skrbel za dobro vzdušje. "Dodatna energija za publiko je pomembna," je bil jasen za 24ur.com, ko smo ga povprašali o gorečnosti njegovega navijanja.

Pravi, da se mu zdi, da se je nekaj tega spodbujanja nalezel tudi njegov 20-letni Rok, medtem ko starejši fantje, kot sta Tine Urnaut in Klemen Čebulj, ostajajo osredotočeni predvsem na igro, povzame. "Dajmo!" vmes spet skoči na noge. Nad številom navijačev v dvorani je tudi sam presenečen, zdi se mu odličen znak za naprej. Prav tako se mu zdi dobra poteza, da so organizatorji odprli vrata in tokrat omogočili povsem prost vstop, da se ni bilo treba ukvarjati z logistiko glede vstopnic, ki bi morda koga odvrnila od obiska, saj bi razmišljal, kje in koliko časa bo moral čakati za nakup. "Ena, dve, tri," je vmes glasno štel sprejem, podajo in zabijanje naših fantov na igrišču.

Na sosednjih sedežih so le za odtenek manj glasni 17-letniki Cene, Nace in Jaka, Rokovi sorodniki in someščani iz Selnice ob Dravi. "Vztrajen, trdo dela, miren," opišejo slovenskega odbojkarja, ki so ga videli igrati tudi v Veroni, kamor jih je z avtobusom odpeljal njegov oče, danes tudi odbojkarski trener.

Z motorjem iz Romunije na Poljsko

Družinski člani športnikom redno sledijo na vse konce in kraje. Taka sta tudi Milan in Meta, ki ju na pot zvabi njun sin Sašo Štalekar s svojimi uspehi. Pogosto pa tudi na tekme najvišjega ranga odromata na svoj edinstven način. Tako je bilo, denimo, tudi med turnirjem v Gdansku.

Takrat sta s svojim motorjem BMW RT dopustovala v Romuniji. "Potem pa je žena zjutraj predlagala, kaj pa če bi vseeno šla na Poljsko. Sedla sva na motor in še isti večer prišla na cilj," se smeji. Spala sta kar v šotoru. Tudi v Katovice sta se lani, ko so Slovenci (p)ostali evropski podprvaki, podala z motorjem, a sta spala v hotelu. Tudi sinoči sta se sprva nameravala iz Mislinjske Dobrave v Ljubljano odpeljati na dveh kolesih, vendar je hladnejše in bolj kislo vreme tehtnico prevesilo na stran štirih koles in strehe nad glavo.

Prvi, drugi, šesti Tonček

Iz Katovic sta potovalno zgodbo prinesla tudi starša dveh Šternov na igrišču, Žige in Tončka. Tja sta se odpravila s svojim avtomobilom, vmes pa zapeljala tudi na tramvajsko progo, vendar se je vse srečno končalo.

"Ne morem gledati tekem po televiziji, če se le da, se odpeljeva tja," pravi mama Špela. Ob njej stoji mož Anton, Tonček po domače. V torbi pa ima miniaturni odbojkarski dres, na katerem piše Štern T., in tudi pod tem T-jem se skriva Tonček; že šesti v družini. Tudi njen sin Tonček je svojega sinčka, ki je zdaj star leto dni, poimenoval Tonček. Malo oblačilce za vnuka ji je prav ta večer izročil prijatelj Gorazd, ki izdeluje drese.

Vesela babica

Na tribunah pa je še ena ponosna babica. Nasmejana gospa Zlata s kozarcem piva in vrečko čipsa v rokah skupaj z drugimi družinskimi člani stiska pesti za Jana Kozamernika. "Tukaj smo tudi vsi ostali. Mama, njegova brata, moji prijatelji iz motorističnega in jadralnega kluba, snahe, vnuki," našteva njegov oče, ko z roko kaže po sedežih okoli sebe in vmes ploska Janu, ki je ravno blokiral za 25. točko v prvem setu.

Odbojka kot del življenja

V Stožicah so tudi številne druge družine, ki jim odbojka greje srce. Največjo zastavo v dvorani ta večer vihti Božo Končina. Njegova hčerka Natalija je odbojko nekoč igrala za ljubljanski Tabor in tam se je oče navadil gorečega navijanja, ki je še danes ostalo z njim, se smeji. V Stožicah so tudi Natalija s svojim fantom, pa njena mama Branka in družinski prijatelji. Odbojka je bila del njihovega vsakdana kar šest ali sedem let, posvetili so ji tudi sobote in nedelje, ko so obiskovali tekmovanja, od ligaških do kadetskih in mladinskih.

"Slovenija je tako dobra, da bo prvak. Po vsem, kar so pokazali na vseh teh pripravljalnih tekmah, drugače sploh ne more biti. Pa še malo moramo biti optimistični," pravi Božo. Natalija se med tekmo spominja tudi svojih trenutkov na igrišču, bila je blizu reprezentančne ravni, vendar ji jo je zagodla poškodba. Veseli jo dobra forma naših reprezentantov in spominja se, kako je že kot 13-letno dekle čakala na njihove podpise.

In takih "Natalij" je danes še danes, zato se za priljubljenost tega športa v Sloveniji ni treba bati. Številni ljubitelji odbojke so namreč potrpežljivo čakali vse do konca tekme, ki je sicer prišel kasneje, kot so mislili mnogi. Po treh dobljenih setih in veličastni zmagi Slovenije so mnogi navijači že zapustili dvorano, a ker je šlo za pripravljalno tekmo, se lahko odigra še četrti set – obe reprezentanci sta to priložnost na generalki seveda z veseljem izkoristili.

Čakanje pa se je predvsem najmlajšim ljubiteljem nazadnje res splačalo, saj so reprezentanti po koncu tekme pritekli k ograji, čeprav so dandanes še bolj kot njihovi avtogrami seveda zaželeni selfiji, in potrpežljivo pritiskali na sprožilce telefonov, ki so se v njihovih rokah vrstili kot po tekočem traku.

"Oni so precej manj nervozni kot mi in tako tudi mora biti," je bil zadovoljen Milan Štalekar, ko je opazoval fante na igrišču. Če so bili njihovi starši tokrat še razkropljeni po vsej dvorani, bodo že v petek, ko Slovenijo čaka otvoritvena tekma prvenstva, vsi na kupu. Med našim neposrednim prenosom poglejte torej tudi gor na tribuno, tam bodo sedeli tisti, brez podpore katerih ne bi niti bilo uspehov spodaj na parketu.