Tine Urnaut: To je bila češnja na vrhu torte

V nedeljo je minil teden dni od zaključka svetovnega odbojkarskega prvenstva, ki ga je Slovenija končala na izjemnem četrtem mestu. Na lestvici najboljših reprezentanc na zemeljski obli se je zvrstila za svetovnim prvakom Italijo (krvniki v polfinalu SP), Poljsko in Brazilijo. Sinoči je minilo leto dni od slovenske srebrne medalje na zadnjem evropskem prvenstvu, ko so bili s 3:2 v nizih uspešnejši Italijani. Dve zgodbi, kjer je kot kapetan na igrišču slovensko zasedbo vodil Tine Urnaut. 

Eden bolj razočaranih posameznikov v slovenski izbrani vrsti po letošnjem odbojkarskem mundialu. Danes, ko je dogodke dodobra premlel, si pogledal utrinke, sprejel in odgovoril na vse pozitivne in negativne kritike, drugače gleda na četrto mesto na svetovnem prvenstvu. "Glede na odziv javnosti sem šele sedaj dobro dobil občutek, kaj nam je uspelo. Dejstvo je, če bi nam kdo to ponujal pred SP, bi verjetno podpisali, a ker smo športniki, smo želeli več. Ko se ozrem nazaj in pogledam, kako smo bili videti na igrišču v času Lige narodov, med pripravami, je bil na koncu rezultat izjemen." 

"Res smo se želeli domov vrniti z medaljo, narediti korak več, ampak treba je priznati, da so bili Italijani boljša reprezentanca, da nam je proti Braziliji v tekmi za 3. mesto zmanjkalo goriva. Vseeno sem ponosen, da smo z reprezentanco spet dosegli izjemen rezultat, takšnega, kot ga na svetovnem prvenstvu doslej še nismo dosegli," je v pogovoru za Pop TV povedal športnik s Koroške.

Za razliko od posameznikov, ki so že morali nazaj v klube, prva med njimi člana poljskega Asecca Resovie Jan Kozamernik in Klemen Čebulj, sleda sta Rok Možič (Verona) in Mitja Gasparini (Fooland Sirjan), se je sam novim podvigom naproti odpravil danes. Nosil bo dres ambicioznega japonskega kluba JTEKT Stings z obrobja Nagoje. A priznava, da vsega lepega, kar so s soigralci doživeli v Stožicah, ne bo zlahka pozabil. Najprej skupinskega dela, trenutka, ko mu je po zmagi celotna dvorana zapela 'vse najboljše' za njegov 34. rojstni dan. 

"Vse, kar smo doživeli, ta neverjetna podpora, to so sanje vsakega športnika. Odbojkarji smo imeli to srečo, da smo to občutili. Brez dvoma pa je bila češnja na vrhu torte trenutek, ko mi je po zmagi nad Nemčijo v osmini finala zapela dvorana. Čestitka od več kot 11 tisoč gledalcev je nekaj neponovljivega in to bom v srcu vedno nosil s sabo," je dodal kapetan slovenske izbrane vrste, ki priznava, da je kapetanska vloga posebna čast, največja nagrada za vse reprezentančne zgodbe pa igranje v ljubljanski dvorani.

Prepričan je, da jih gledalci, ki nagradijo vsako njihovo točko, vedno znova pomladijo. Tudi zaradi neverjetnih trenutkov, ki jih preživijo v Stožicah, nikoli nihče kljub dejstvu, da niso več najmlajši, ne pomisli, da bi se poslovil od dresa izbrane vrste. Sledili bodo ciljem, ki bodo tudi v prihodnosti najvišji. Dokler bo šlo, dokler bodo imeli dovolj moči za navduševanje.