Na letalu s slovenskimi odbojkarji

S svetovnega prvenstva v odbojki so se naši odbojkarji vračali brez medalje, zato so bili vidno razočarani in nerazpoloženi, navijači pa so jim prav zato želeli pokazati, da je tudi četrto mesto med svetovno elito zanje zgodovinski uspeh.

Rok Možič, ki je edini navijače po tekmi prišel pozdravit tudi v "Slovensko hišo", kot pravijo pivnici v centru Katovic, jim je zaploskal. Iz vrste je stopil kapetan Tine Urnaut, da bi objel svoja starša, ki sta bila med potniki. Pridružil se mu je še dolgoletni soigralec in dober prijatelj Dejan Vinčić. 

Poljska birokracija in varnostni protokoli trajajo precej dolgo, zato so navijači izgubljali živce v vrsti pred prijavo na let in nato še z varnostnim pregledom. Člani reprezentance pa so si nato vzeli nekaj časa zase. Posedli so skupaj v kavarni in medsebojno druženje jim je pomagalo razkaditi slabo voljo.

Ko se jim je nato pridružil še predsednik Odbojkarske zveze Slovenije (OZS) Metod Ropret, smo bili priča enemu najbolj čustvenih nagovorov v svetu športa. Tudi kapetan Urnaut se je v imenu reprezentance zahvalil njemu, ko so odvrgli breme razočaranja, pa so se reprezentanti končno sprostili.

Z družnim petjem legendarne Cesarice Oliverja Dragojevića so navdušili tudi vse, čakajoče na sosednjem izhodu A13, čeprav je bilo očitno, da potniki niso razumeli niti besede. Med navijači so odbojkarji zaslišali Jernejev prodorni glas, zato so ga vzeli za svojega in mu pritegnili tudi na letališkem avtobusu ter na samem letalu.

Fantje, ki so se zaradi priprav na svetovno prvenstvo letos večinoma odrekli počitnikovanju na morju, so si zaželeli predvsem dalmatinskih skladb. Vzneseno so peli skupaj z navijači in stevardese ukrajinske letalske družbe, ki je (znova) poskrbela z čarterski polet, so z osuplim nasmehom pospremile pristanek na Brniku s triurno zamudo ob zvokih Gibonnijevega Libarja.

Odbojkarji, stisnjeni na zadnje sedeže letala, so si za zgodovinski uspeh tega športa pri nas te trenutke sprostitve vsekakor zaslužili ...