Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ima Drnovšek največ možnosti, da postane predsednik republike, medtem pa vse kaže, da se bo moral za zmago na volitvah podati v drugi krog z drugouvrščeno Brezigarjevo.
Pogovor s kandidatoma, ki sta ga v studiu POP TV vodila novinarja Špela Šipek in Edi Pucer, se je začel z najbolj perečimi življenjskimi vprašanji. O pravici do splava je Drnovšek dejal, da je sedanja pravna ureditev primerna, medtem ko je Brezigarjeva dejala, da nima pravice soditi o pravici do splava, kot jo ureja sedanja ustava. "To so vprašanja življenja, ne pa delitve na zagovornike in nasprotnike pravice do splava," je dejala Brezigarjeva. Evtanazija kot pravica posameznika do prostovoljne smrti se zdi Drnovšku sprejemljiva, ob pogoju, da so "vgrajene primerne varovalke", ki bi onemogočale zlorabe. Brezigarjeva je dejala, da je treba razlikovati med "aktivno evtanazijo" v smislu umetnega ohranjanja življenjskih funkcij in "pasivno evtanazijo". Pri tem je Brezigarjeva izrazila zadržanost glede pasivne evtanazije, ko druga oseba aktivno pomaga pri usmrtitvi in s tem poseže v življenje drugega posameznika.
Glede tujih prevzemov slovenskih gospodarskih družb je Drnovšek dejal, da je zgodovina pokazala, da so državno-lastniški sistemi, ki jih upravlja država, gospodarsko manj uspešni kakor pa tržni in zasebni gospodarski sistemi. "Slovenija v svetu velja za uspešno državo, to nam priznavajo vse svetovne institucije," je poudaril Drnovšek.
Oba menita, da sta primerna kandidata
Na vprašanje, ali je bila Drnovškova vlada dober gospodar, je Brezigarjeva menila, da so nekatere zadeve zaskrbljujoče. "Vidimo, da inflacija po letu 1999 narašča, da je v državah, ki vstopajo v EU nižja. Drug problem je tudi gospodarska rast, ki je v upadanju," je dejala Brezigarjeva. Glede državnega premoženja, ki ga prodaja vlada, pa je Brezigarjeva dejala, da evidenca tega premoženja ni dovolj pregledna.
Na vprašanje, zakaj predsedniška kandidata menita, da sta primerna za funkcijo predsednika države, je Brezigarjeva poudarila pomen ženskih lastnosti, ki bi jih uveljavila s svojo morebitno izvolitvijo v politiki. "Mogoče gre za neke lastnosti, ki jih moški nimajo in je prav, da pride čas tudi za ženske. Prav je tudi, da pridejo v politiko novi ljudje."
Drnovšek je dejal, da ceni vse tekmece, meni pa tudi, da bi bil dober predsednik. "Mislim, da imam največ izkušenj v državi za ta posel. Zdaj, ko Slovenija enakopravno vstopa v klub evropskih narodov, se bo potrebno uveljaviti tudi tam. V tem primeru štejejo tudi osebe, kar je pomembno, če prihajaš iz neke sorazmerno majhne države," je dejal Drnovšek.
Drnovšek o klientelizmu svoje stranke
Glede kritik o nepravilnostih, ki jih ugotavlja računsko sodišče pri delu vlade, je Drnovšek dejal, da ne gre za to, da je bil proračunski denar zlorabljen. "Ugotovljene so bile napake v postopkih, ki so bile potem odpravljene. Tu praviloma ne gre za namerne malverzacije, temveč napake v postopkih," je dejal Drnovšek. O očitkih na račun vladne kadrovske politike in klientelizma v LDS, je Drnovšek dejal, da sam nerad posega v kadrovske postopke, za katere sam ni odgovoren. "Za številne primere so odgovorni pristojni ministri in drugi funkcionarji, poseganje v njihove odločitve pa bi bilo po mojem mnenju slabo. Sem pa v svoji stranki stalno opozarjal na boj proti lobijem in zraščanju z oblastjo. Nobena država ni imuna na to, ni stalnega recepta, ljudje so nagnjeni k temu, da iščejo bližnjice," je dejal Drnovšek.
Prav zaradi nevarnosti klientelizma v Sloveniji, ki je majhna država, je prav, da se vsake toliko časa ljudje na oblasti menjajo, je menila Brezigarjeva. "Prav je, da na oblast pridejo novi ljudje," je dejala Brezigarjeva.
Ni države, v kateri ne bi bilo revščine
Na vprašanje, kaj konkretno očita Drnovškovi vladi, je Brezigarjeva opozorila na problem revščine. "14 odstotkov prebivalstva živi v revščini, vsak četrti otrok v Sloveniji živi v revščini, kar je prav gotovo odgovornost države, " je dejala Brezigarjeva.
"Ni države na svetu, kjer ne bi bilo revščine, in v Sloveniji je je manj kot drugje," je na očitek odgovoril Drnovšek in poudaril pomen ukrepov, ki jih je sprejela vlada v boju proti naraščanju revščine. "Vladna politika daje rezultate tudi na tem področju."
Predsednik vlade Drnovšku je v predvolilni oddaji med drugim odgovarjal tudi na vprašanje, ali je mogoče verjeti podatku o višini proračunskega deficita, glede na to, da je vlada šele letos priznala obstoj 44 milijard tolarjev t.i. izravnalnega proračunskega primankljaja. Drnovšek je zavrnil trditev, da je vlada te podatke doslej prikrivala. "Prej smo uporabljali drugo metodologijo in sedaj smo prešli na metodologijo Evropske unije," je odgovoril Drnovšek.
Depala vas kot kamen spotike in Drnovškova spremljevalka
Očitki Barbari Brezigar so bili namenjeni primerom iz njene tožilske prakse, zlasti zadevi Depala vas, ko naj bi vojaška policija pretepla civilista. "V tem primeru je šlo za sum zlorabe policije v politične namene," je dejala Brezigarjeva, ki ni zanikala, da so tožilci pogosto pod političnim pritiskom. "Vedno, ko je vpletena politika ali vplivni ljudje, so zadeve odmevne in vedno kdo ni zadovoljen. Vendar je državni tožilec zato tam, da to vzdrži in odloči ne glede na politične reakcije." Brezigarjeva je dejala, da naj si tisti, ki ji očitajo, da je v zadevi Depala vas ravnala politično pristransko, najprej preberejo njeno obrazložitev tega primera.
Volilno soočenje se je končalo z vprašanjem Drnovšku, ali bo javnosti v kratkem morda predstavil svojo spremljevalko, vendar je predsednik vlade dejal, da bo še naprej "živel tako kot živi", s čimer je doslej shajal brez težav.
