Izrednega študija, kot ga poznamo danes, z novo zakonodajo ne bo več. Bo pa zato študij redni in delni, brezplačen ali plačljiv. Precejšnja novost je torej brezplačen delni študij. "Namenjen bo vsem tistim študentom, ki so dejansko že zaposleni in še niso porabili pravic iz naslova visokega šolstva," je pojasnil državni sekretar na šolskem ministrstvu Mirko Pečarič. "Namesto v treh letih se bo delni študij končal v šestih letih," pa pravi predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc.
Bo pa delni študij, tako kot redni, po novem tudi plačljiv. "Šolnine pridejo na vrsto šele na koncu, po izrabi vseh pravic, ki jih ima študent v okviru rednega študijskega programa. Torej nekdo, ki bo večkrat obiskoval posamezne študijske programe, bo večkrat ponavljal ..." je povedal Pečarič.
Šolnina pride na vrsto, kadar visokošolski zavod že izvaja tak brezplačen program – torej ne more razpisati zgolj plačljivega programa. Drugi pogoj, ki mora biti izpolnjen, pa je, da je kvota vpisnih mest za brezplačni program že zapolnjena. "Pod pogojem, seveda, da je takšna oblika študija – sedanjega izrednega – sploh določena v študijskem programu," pravi Pečarič.
Delež študentov, ki so po zdajšnji zakonodaji za izredni študij plačali, je 34-odstoten. Medtem ko je delež študentov, ki bodo po novi ureditvi plačali za redni študij, omejen na do 40 odstotkov. Šolnin bo več, pravijo v društvu študentov Iskra, ki zakona ne podpira. "Popolnoma nepomembno je, ali gre za 40 ali 50 ali 60 odstotkov, pomembno je, da konec koncev, če nekako odpiramo vrata plačljivemu rednemu študiju, vedno obstaja možnost, da se ga poveča glede na razmere, ki so zelo nestabilne," je v imenu omenjenega društva njihove pomisleke strnil Jaša Lategano.
A na ministrstvu mirijo, da ima zakon precej varovalk, da se to ne bi zgodilo.
KOMENTARJI (250)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.