Sodniku službo, zaporniku prostost. O čem vse odloča predsednik republike?

Predsednik republike je vrhovni poveljnik obrambnih sil, ki razpisuje parlamentarne volitve, razglaša zakone, lahko razpusti državni zbor, imenuje nekatere državne funkcionarje, postavlja in odpokliče veleposlanike. Sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, izdaja listine o ratifikaciji, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja in častne naslove, odloča o odprtju ali zaprtju misij v tujini, predlaga imenovanje Varuha človekovih pravic, imenuje sodnike Računskega sodišča in sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Če se državni zbor ne more sestati, je predsednik tisti, ki razglasi vojno ali izredne razmere. Izjemoma lahko izda uredbe, ki omejujejo posamezne pravice in temeljne svoboščine. Če je predsednik republike trajno odsoten, odstopi ali umre, njegovo funkcijo začasno opravlja predsednik državnega zbora.

Pomilostitve zapornikov

Zakon o pomilostitvi predsedniku daje možnost, da obsojenega, ki že ali pa še namerava prestajati zaporno kazen, pomilosti. Predsednik sicer ne more pomilostiti vseh povprek, postopek se namreč začne, ko prejme poročilo z mnenjem pravosodnega ministra in vsemi potrebnimi listinami, npr. mnenji drugih v posameznem primeru relevantnih institucij. Rekorder v številu izdanih ukazov o pomilostitvi sicer še vedno ostaja prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. V desetih letih je pomilostil 200 oseb, najmanj pa Borut Pahor, ki je v enakem obdobju pomilostil 8 oseb. V tem mandatu sicer o petih prošnjah do danes še ni odločal.

Med vsemi doslej ima do pomiloščenja aktualni predsednik republike Borut Pahor najbolj zadržan odnos. Kot pojasnjujejo v njegovem uradu, je Pahor prepričan, "da mora vsak akt pomilostitve nositi močno sporočilo, utemeljitev zanj pa trdno pojasnilo. Sporočilo pomilostitve govori samo zase kljub temu ali še bolj zato, ker gre pri pomilostitvah za akt milosti, ki jo podeli predsednik, in predsednik svoje odločitve ni dolžan obrazložiti".

Predsednik tudi kadruje

Glede kadrovskih pristojnosti daje ustava predsedniku republike predlagalno funkcijo, in sicer pri imenovanju predsednika vlade, ustavnih sodnikov in sodnega sveta. Zakonodaja pa pristojnost imenovanja širi še na predlaganje guvernerja in članov sveta Banke Slovenije, Varuha človekovih pravic, predsednika Računskega sodišča, Informacijskega pooblaščenca, sodnikov mednarodnih sodišč, nekaj članov Sodnega sveta idr. Predsednik republike pa neposredno imenuje denimo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in oba njegova namestnika. 

Novoizvoljenega predsednika v novem mandatu čaka vrsta kadrovskih odločitev, v petih letih bo namreč mandat potekel 37 funkcionarjem, ki jih je predlagal oz. imenoval Pahor.

Pahor parlament razpustil dvakrat

Predsednik republike lahko razpusti državni zbor, če ta v ustavno določenem časovnem roku ne izvoli predsednika vlade oz. če ta ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev. Parlament je prav tako razpuščen, če poslanci v 30 dneh ne izvolijo novega predsednika vlade oz. premierju ne izglasujejo zaupnice.

V času predsedovanja Boruta Pahorja, ki je prvi mandat nastopil 22. decembra 2012, so volivci na parlamentarne volitve odšli trikrat. Odlok o razpustitvi državnega zbora in razpis predčasnih volitev je Pahor prvič podpisal julija 2014, mesec in pol po odstopu Alenke Bratušek. Drugič skoraj štiri leta pozneje, in sicer aprila 2018, ko je tik pred koncem mandata Miro Cerar odstopil s premierskega položaja.

Kakšno vlogo imajo predsedniki držav v sosednjih državah?

Tudi v sosednjih Madžarski, Italiji, Hrvaški in Avstriji predsedniki držav poveljujejo oboroženim silam. Hrvaška vlada je v javno razpravo dala predlog spremembe zakonov, ki bi predsedniku države odvzela poveljniška pooblastila. Najdaljši mandat med predsedniki ima italijanski, mandat mu traja sedem let. Tudi starostni pogoj je v sosednji Italiji postavljen najvišje, tam lahko predsednik postane starejši od 50 let.

Madžarski predsednik lahko sodeluje in govori v parlamentu ter daje pobudo za zakone in nacionalne referendume. Lahko odloča o posebnih zakonih, skliče ustanovno sejo državnega zbora, razpusti državni zbor in pošlje zakone, ki jih sprejme državni zbor, v presojo ustavnemu sodišču glede njihove skladnosti z ustavo ali pa tak zakon vrne državnemu zboru v ponovno odločanje. Predsednik predlaga predsednika vlade, predsednika kurije, generalnega državnega tožilca in komisarja za temeljne pravice; poleg tega predsednik imenuje poklicne sodnike, predsednika Sveta za proračun in potrdi položaj predsednika Madžarske akademije znanosti. Predsednik imenuje ministre, guvernerja Madžarske narodne banke in njegove namestnike, predsednike neodvisnih regulativnih institucij in univerzitetne profesorje ... Poleg tega imenuje rektorje univerz ter imenuje in povišuje generale. Izvršuje lahko pravico pomilostitve, odloča o vprašanjih teritorialne uprave, ki so v njegovi pristojnosti, in odloča o zadevah v zvezi s pridobitvijo in prenehanjem državljanstva.

V Avstriji zvezni predsednik imenuje kanclerja, podkanclerja, ministre, državne sekretarje in sodnike vrhovnih sodišč. Predsednik lahko kadar koli odpokliče tudi kanclerja in vlado. Poleg tega podpisuje zakone in je pooblaščen za razpustitev državnega sveta in državnega zakonodajnega telesa, prav tako podpisuje pogodbe s tujino, vlada v primeru izrednih odlokov in poveljuje oboroženim silam. Večina teh predsedniških pooblastil ni bila nikoli uporabljena. Poleg tega je predsednik v avstrijski hierarhiji na prvem mestu, pred predsedstvom državnega sveta in kanclerjem.

V italijanskem parlamentu je predsednik države pristojen za razpis volitev, imenovanje predsednika vlade ter imenovanje vlade in kabineta, sprejem odstopa predsednika vlade in razpustitev parlamenta. Poleg tega imenuje pet dosmrtnih senatorjev. 

Tudi hrvaški predsednik razpisuje volitve v hrvaški sabor (parlament) in ga skliče na prvo sejo. Razpisuje referendum v skladu z ustavo – na predlog vlade in s sopodpisom predsednika vlade lahko razpiše referendum o predlogu za spremembo ustave ali o drugem vprašanju. Zaupa mandat za sestavo vlade osebi, ki na podlagi razdelitve sedežev v hrvaškem saboru (parlamentu) in opravljenih posvetovanj uživa zaupanje večine vseh poslancev. 

V ZDA sta funkciji predsednika države in vlade združeni

V Združenih državah Amerike (ZDA) sta funkciji predsednika države in vlade združeni, to opravlja ena oseba, ki je tudi poveljnik oboroženih sil. Mandat ameriškega predsednika traja štiri leta, torej eno leto manj kot v Sloveniji. Za razliko od Slovenije, kjer je lahko nekdo izvoljen za predsednika pri 18 letih, je v ZDA ta meja postavljena višje, tj. na 35 let. 

Ameriški predsednik je odgovoren za izvajanje in uveljavljanje zakonov, ki jih oblikuje kongres. 15 izvršilnih oddelkov – vsakega vodi imenovani član predsednikovega kabineta – opravlja vsakodnevno upravljanje zvezne vlade. Predsednik imenuje tudi vodje več kot 50 neodvisnih zveznih komisij, pa tudi zvezne sodnike, veleposlanike in druge zvezne urade.

Predsednik ima pooblastilo, da bodisi podpiše zakonodajo bodisi vloži veto na zakone, ki jih sprejme kongres, čeprav lahko kongres preglasi veto z dvotretjinsko večino glasov obeh domov. Izvršna veja oblasti vodi diplomacijo z drugimi državami, predsednik pa ima pooblastila za pogajanja in podpisovanje pogodb, ki jih ratificira senat. Predsednik lahko izda izvršilne odredbe, ki usmerjajo izvršne uradnike ali pojasnjujejo in nadgrajujejo veljavne zakone. Predsednik ima tudi pooblastila za pomilostitev in pomilostitev za zvezne zločine.

Če predsednik ne more opravljati svojih dolžnosti (smrt, odstop, začasna nezmožnost ...), vodenje države prevzame podpredsednik države.