Za zdravstvo 200 milijonov in kolektivno vodstvo: 'Enega samega imajo za malo malico ...'

Po odstopu ministrice za zdravje Alenke Trop Skaza se tudi danes še vrstijo odzivi in ugibanja o njenem nasledniku.

Premierka Alenke Bratušek je med drugim dejala, da obžaluje, da delu koalicije pred imenovanjem Trop Skaze ni bil po godu Igor Šoltes. Žal pa ji je tudi, da je na mesto zdravstvenega ministra pred letom dni predlagala Tomaža Gantarja iz kvote DeSUS, ki je pred časom odstopil.

"Premierka je malo razočarana," je danes dejal prvak DeSUS Karl Erjavec. Kot je dodal, so veliko pričakovali od Trop Skaze, a "vidimo, da ni zdržala niti en mesec". Zato sam razume Bratuškovo, da "išče razloge drugje", a je po njegovih besedah treba vedeti, da v zadnjih desetih letih na področju zdravstva praktično nihče od ministrov ni uspel z nobeno pravo reformo, in to zaradi korupcije in lobijev, ki obvladujejo to področje. "Ampak jaz na premierko nisem jezen zaradi te izjave. Naš minister je zdržal dve leti, njihova ministrica pa niti en mesec," je dejal Erjavec.

Matjaž Han iz SD pa je znova poudaril, da je glede Šoltesa očitno prišlo do nesporazuma, saj da ni bil nikoli predstavljen kot kandidat za ministra za zdravje. "Če bi želeli Šoltesa resnično imeti kot kandidata, bi to storili tako, kot so pri Trop Skazi, kjer so bili skrivnostni, potem pa prišli ven z imenom," je pristavil. Po njegovem mnenju bo koalicija "morala zajeti malo sape" in se prenehati obtoževati.

Bešič Loredan bi verjetno dobil podporo koalicije

Kako bo Bratuškova ravnala v prihodnje, se sicer še ni odločila, se je pa o možnosti prevzema ministrstva že pogovarjala z nekaterimi posamezniki, med njimi je bila v stiku tudi s kirurgom Bešičem Loredanom. Ta je v torek dejal, da je načeloma pripravljen prevzeti funkcijo ministra, a da se najprej mora sestati tudi z Bratuškovo in s koalicijo.

Ker je Bratuškova vodja PS, je pričakovati, da bi poslanci PS podprli Bešič Loredanovo kandidaturo. Ustrezen kandidat se zdi tudi Erjavcu, tudi prvak DL Gregor Virant je zagotovil, da bi ga DL podprla.

Bolj previden pa je Han, ki je poudaril, da Bešič Loredan še ni uraden kandidat in da se bodo v stranki o tem odločali, ko oziroma če bo kandidiral. Sam osebno, dodaja, sicer ne bi imel nič proti, a "ni dobro, da se licitira z imeni, preden je kakšen kandidat uraden".

Kot kandidat se pojavlja tudi Bojan Zalar, direktor ljubljanske psihiatrije.

Medtem pa je nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič zatrdil, da se ne namerava vnovič potegovati za ta položaj. Marušič meni, da na ministrskem položaju danes ni prostora za strokovnjaka, ampak je mesto za zelo močnega, prodornega politika. Resor bi lahko ob imenovanju nekaj državnih sekretarjev prevzela tudi predsednica vlade. Državni sekretarji bi lahko sistem vodili z ministrstva, premierka pa bi lahko nato na ravni vlade sprejela prepotrebne ukrepe, je dejal Marušič.

Še vedno nimamo konkretnih imen tistih, ki izvajajo pritiske

Erjavec je danes komentiral, da so "ta imena jasna, slej kot prej jih bo predstavil tudi Nacionalni preiskovalni urad". Po njegovi oceni gre za "vse tiste, ki sodelujejo na razpisih v zdravstvenem sistemu in ki mastno zaslužijo". Kot primer je izpostavil vzdrževanje operacijskih miz, kjer je "kar naenkrat lahko pogodba drugačna, kot je bila pred tem".

Bešič Loredan je sicer dejal, da bi sam, če bi postal minister in bi mu grozili, jasno povedal od kod so prišle in to tudi prijavil pristojnim organom. "Saj vendarle ne živimo v Nigeriji," je dejal in dodal, da bo te ljudi končno treba razkriti.

Marušič pa je poudaril, da je korupcija, ne le v zdravstvu, sistemska, zato potrebuje celovite sistemske ukrepe. "Vsi ti, ki opozarjajo na razbohotenje korupcije, ničesar oprijemljivega še niso pokazali in dokazali, da je temu res tako," pravi Marušič. Kadar koli se pripravljajo neke spremembe v zdravstvu, "se vselej najde neko prioriteto, ki to tudi ni", je dodal. Svoj čas se je tako po njegovih besedah govorilo o večji učinkovitosti, potem o produktivnosti, "zdaj je hit korupcija".

So lobiji res močnejši od vlade in kdaj se bo anarhija v zdravstvu končala?

V državnem zboru danes poteka seja, pričakovano pa je, da bo beseda tekla tudi o težavah slovenskega zdravstva. Ali so lobiji v zdravstvu res močnejši od vlade, zanima Franca Bogoviča (SLS), medtem ko Franc Jurša (DeSUS) želi slišati, kaj bo vlada naredila za stabilizacijo zdravstva.

Bratuškova: Vseh problemov v zdravstvu ni mogoče odpraviti v enem letu

Preimerka Bratuškova se je težav zdravstvenega resorja dotaknila tudi v Državnem zboru. Dejala je, da problemov, ki so se nalagali 20 let, ni mogoče odpraviti v enem letu. Priznala je tudi, da do konca mandata celovite zdravstvene reforme ne bo mogoče pripraviti.

Žal ji je sicer, da ministri za zdravje, ki odhajajo s položaja, ne spregovorijo podrobneje o pritiskih nanje. Poudarja pa, da mora biti za pristojne organe pregon korupcije in kriminala v zdravstvu velika prioriteta.

Glede nekdanjega ministra Gantarja pa je Bratuškova vztrajala pri svoji izjavi. Do njegovega dela je bila kritična že kot opozicijska poslanka. "V enem letu, v mandatu prejšnje vlade, ni naredil praktično nič," je danes dejala premierka. Le nekaj javnih zavodov je bilo združenih v dve enoti.

Podobno tudi v letu 2013 Gantar ni prišel do premierke "niti z enim resnim konkretnim predlogom", je dejala premierka. Edina stvar, ki so jo uspeli tudi na njeno pobudo uresničiti, je bil po besedah Bratuškove t. i. intervencijski zakon.

Je pa Bratuškova spomnila, da je pred tedni imenovala strateški svet za vprašanja v zdravstvu, ki se je na temo aktualne problematike že sestal, njegovi člani pa so se strinjali, da so razmere akutne in da je treba začeti s koraki v pravo smer.

Predsednica vlade je sicer med prioritetami na področju zdravstva izpostavila stabilizacijo financiranja zdravstvenega sistema, ki jo je mogoče doseči tako z odpravljanjem korupcijskih tveganj kot tudi z nekaterimi drugimi ukrepi.

Med takšnimi kratkoročnimi ukrepi pa je naštela izvedbo projekta skupnih javnih naročil v zdravstvu, okrepitev primarne ravni zdravstvene dejavnosti, spremembo na področju financiranja zdravstvenega sistema in bolj pregledno poslovanje bolnišnic. Na področju investicij pa bo treba z razpoložljivim denarjem in tudi z evropskimi sredstvi zagotoviti izgradnjo urgentnih centrov, je dodala Bratuškova.

Zdravniške organizacije zahtevajo takojšnjo finančno stabilizacijo zdravstva in pripravo reforme

V koordinaciji zdravniških organizacij, ki se je zaradi odstopa ministrice Alenke Trop Skaza sestala na izrednem sestanku, zahtevajo takojšnjo finančno stabilizacijo zdravstva in reševanje urgentnih problemov.

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je po sestanku ponovil oceno, da je nepričakovan odstop Trop Skaze z mesta ministrice za zdravje nerazumno in neodgovorno dejanje ne glede na njene razloge. Največjo odgovornost za to pripisujejo predsednici vlade Bratuškovi, bodisi zaradi nepretehtane izbire ministrice ali zaradi pomanjkljive podpore pri delu ministrice oz. njeni zaščiti pred grožnjami in pritiski.

Kot enega največjih razlogov za pasivnost in zamudo pri sprejemanju potrebnih reformnih ukrepov vidijo različne in neusklajene poglede političnih strank koalicije na vizijo zdravstva. Ti ne omogočajo kompetentnega prevzema in opravljanja ministrske funkcije s strani še tako kompetentne osebe, tudi "če bi bil nek nadomestek Einsteina pripravljen prevzeti resor", pravi Možina.

V koordinaciji so še posebej zaskrbljeni, da se bolj ali manj iz istih razlogov poslavlja že drugi minister oz. ministrica za zdravje. Tako ne sprejemajo več samo razlag o mafijskih združbah in posameznikih v zdravstvu, ki s takšnimi ali drugačnimi prijemi nastavljajo ali odstavljajo ministre za zdravje. Pozivajo odgovorne, še posebej vpletene, naj javnosti sporočijo konkretna imena za ta kriminalna dejanja. Država pa jih mora zaščititi, pravi Možina. Po njegovem mnenju morajo biti ukrepi proti korupciji sistemski, temeljiti in takojšnji.

Opozoril je tudi, da zdravniške organizacije že več kot leto dni prepričujejo nosilce oblasti o nujnosti celovite strukturne reforme zdravstva, brez katere se stanje samo še poslabšuje.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je ocenil, da so težave v zdravstvu le odraz veliko večjih težav v državi. Glede morebitne kandidature kirurga Danijela Bešiča Loredana pa je Kuštrin dejal, da sicer nima nič proti njemu, a glede na njegovo izjavo, da v enem letu ni mogoče izvesti reforme, je mogoče bolje, da naj ostane tam, kjer je.

Rešitev – kolektivno vodstvo?

Prvi mož Fidesa je ponovno predlagal tudi kolektivno vodstvo zdravstvenega resorja.

Tudi prvi mož zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin pravi, da je en sam človek odločno premalo, izpostavljen je vsem političnim viharjem in vplivom, in ko pride na funkcijo s toliko problemi, kot jih je v zdravstvenem resorju, ga običajno snedejo za malo malico, pravi Fakin in predlaga da vodenje resorja prevzamejo zdravstvene institucije in same sestavijo strategijo zdravstvenega varstva. "Potem bi s to strategijo šel v parlament in zahteval od prvakov strank, da se pod tako strategijo podpišejo," pravi.

Predlogi zdravnikov so medtem konkretni, tudi časovno determinirani. Do 15. maja pričakujejo rešitve urgentnih problemov v slovenskem zdravstvu in zahtevajo takojšnjo finančno injekcijo v višini 200 milijonov evrov - če vlada lahko rešuje banke, pravijo, bi morala brez pomisleka tudi zdravstvo.

Pomoč pri dialogu pričakujejo tudi od predsednika Pahorja, ki po njihovem lahko preseže strankarske delitve, obenem pa naj vlada nemudoma začne z zdravstveno reformo - za majhne korake je že prepozno, pravijo.

Od odgovornih - tudi nekdanjih Gantarja in Skaze - pa zahtevajo konkretna imena lobijev in mafije, ki da je prisotna v slovenskem zdravstvu.