So Haiderjeve zahteve upravičene?

Predsedstvo Avnoja je s svojim odlokom 21. novembra 1944 podržavilo imetje rajha in njegovih državljanov na jugoslovanskem ozemlju, imetje vseh Nemcev, razen tistih, ki so sodelovali s partizani, ter imetje vojnih zločincev in njihovih pomagačev, ne glede na državljanstvo. Avnoj kot najvišji organ medvojne Jugoslavije, pa je eden od prednikov sedanjih slovenskih državnih institucij. Podobna usoda je po vojni ob blagoslovu zaveznikov Nemce doletela v številnih evropskih državah, tudi nesocialističnih. Ideja je bila, da bi na ta način onemogočili nemško manjšino kot vir morebitne nestabilnosti. Jugoslavija je bila le ena od teh držav. Sicer pa sta Jugoslavija in Avstrija vprašanje razlaščenega premoženja reševali že leta 1955 z avstrijsko državno pogodbo. Razprava o upravičenosti Haiderjevih zahtev je te dni postala tudi notranjepolitični problem. Predsednik države Milan Kučan je namreč že v petek na premiera Bajuka naslovil vprašanje, kakšno je stališče vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Odgovora v Kučanovem kabinetu še niso dobili.