So delfini na stopnji inteligence zlatih ribic?

Ljubitelji delfinov bodo zagotovo zamahnili z roko, češ da gre za nepreverjeno natolcevanje, toda po raziskavi, ki jo je opravil nevroetolog Paul Manger iz univerze Witwatersrand v Južni Afriki, delfini niso tako zelo pametni, kot smo mislili. Manger pravi, da so dosedanje študije pomanjkljive in zaradi tega nekoristne.

Po njegovih ugotovitvah bi lahko bili delfini celo manj inteligentni kot so kokoši ali, bizarno kot se sliši, zlate ribice ali črvi. Manger trdi, da ljudje delfinom pripisujejo znanje, ki ga ti sesalci v resnici nimajo. Ti urbani miti o delfinovi inteligenci, socialnih veščinah, akrobacijah in prijaznosti, naj bi nastali predvsem zaradi filmov.

In kakšni so nekateri Mangerjevi argumenti za to nenavadno teorijo? Medtem ko se zlate ribice poskušajo rešiti iz posode s skokom, pa delfini le redko poskušajo pobegniti iz mreže, kadar so ujeti. Delfini naj bi tudi prepoznali okoli 40 simbolov, kar pa uspe tudi afriški sivi papigi in morskemu levu, še nadalje prepričuje Manger.

Tudi sporazumevanje delfinov naj ne bi bilo tako kompleksno ali celo podobno človeškemu jeziku. Manger na podlagi drugih raziskav trdi, da ne gre za nič bolj zapleten sistem od sporazumevanja čebel.

In kako Manger razlaga velikost delfinovih možganov? Pravi, da njihovi možgani morajo biti večji od možganov drugih sesalcev, saj morajo preprečiti hipotermijo v mrzli vodi. Poleg tega pa naj bi imeli njihovi možgani relativno preprosto strukturo v primerjavi z drugimi sesalci.

Manger si s svojimi trditvami ni pridobil veliko pristašev. Od leta 2006, ko je prvič postavil tezo o "podpovprečni" inteligenci delfinov, so nekateri njegovi kolegi zahtevali, da ga vržejo z univerze.

Morska biologinja Karsten Brensing trdi, da so Mangerjeve raziskave povsem nesmiselne in pristranske. S podobnimi argumenti, kot jih navaja Manger in izoliranimi primerjavami z drugimi živalmi, bi po njenem lahko dokazali, da tudi ljudje nismo inteligentni.