'Skrajni čas za knjigo o slovenskih simbolih'

Kot je na začetku predstavitve povedala urednica knjige Vesna Sodnik, gre za monumentalno delo na 400 straneh z več kot 300 barvnimi slikami, fotografijami in dokumenti, nastajala pa je dobra tri leta. Kot je poudarila, je avtor preiskal goro materiala, veliko od tega pa je po njenih besedah javnosti na vpogled prvič.

Prvi del je, kot je povedala Sodnikova, posvečen heraldiki. Avtor v njem predstavi osnovne pojme - heraldične barve, podobe in grb. Drugi del pa je po njenih besedah posvečen veksikologiji - vedi o zastavah. Avtor se sprehodi skozi zgodovino slovenskih zastav in s tega stališča predstavi tudi svoj predlog zastave.

Šolski minister Milan Zver, ki je napisal predgovor h knjigi, je povedal, da se je vabilu odzval, ker je "knjiga izjemno pomembna za celoten vzgojno-izobraževalni proces, za oblikovanje domovinske in državljanske kulture".

Kot je poudaril, je v uvodu knjige želel poudariti pomen simbolov za vsakega posameznika, za človeka in za narod. Po njegovih besedah ga z avtorjem povezuje neomajna vera in ljubezen do domovine. Prvi mož SNS Zmago Jelinčič se je uvodoma zahvalil sodelujočim pri projektu, med drugim tudi vsem piscem predgovora - ministru Zveru, predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju in Andreju Lenarčiču. Kot je dejal, so ga s svojimi - z nacionalnimi čustvi nabitimi - traktati prijetno presenetili. V nadaljevanju je povedal, da je slovenski narod dostikrat moral pozabljati in pogoltniti svojo zgodovino in da je bil skrajni čas, da nekdo napiše knjigo o naših simbolih.

Iz knjige je med drugim izpostavil, da so slovenski grbi eni najstarejših v Evropi in da imamo Slovenci tudi svojega cesarja. "Arnulf Koroški je v 9. stoletju zavzel Rim, se okronal za cesarja in ko je čez kakšno desetletje umrl, je praznovala cela Evropa - tako so se ga bali - Slovenca," je dejal Jelinčič, ki zagovarja venetsko teorijo.

Kot je še izpostavil, so ga pred tremi dnevi poklicali iz Rima in ga zaprosili, če bi lahko eno knjigo poslali v vatikansko knjižnico, drugo pa v vatikanski tajni arhiv. "Mislim, da je to za avtorja, izdajatelja, za Slovenijo, konec koncev pa tudi za pisce predgovora velika čast," je še povedal.