Jelinčič: Najhujši primer tajkunizacije v primeru podjetja Smelt

Kot je dejal v intervjuju za STA, bo pogoj za vstop v koalicijo tudi ukinitev trajnega sodniškega mandata in prekvalifikacija obeh primorskih mejnih prehodov v meddržavna. Glede patrij pa Jelinčič meni, da je minister v poslu preprečil načrte članom LDS.

Kako ste zadovoljni s svojim delom v mandatu, ki se izteka?
Zelo sem zadovoljen. Dejstvo je, da je vlada v tem mandatu začela spoštovati držo konstruktivne opozicije, ki jo ima naša stranka. Spoznala je vrednost te drže ter upoštevala marsikateri naš predlog ali pripombo. Naj spomnim, da je bila v tem mandatu cela vrsta naših predlogov vključenih v zakonodajo. Predlogov resda uradno ni vložila SNS, vendar pa to niti ni pomembno. Pomembno je, da so se zadeve začele urejati.

Prav zaradi te vaše konstruktivnosti vam nekateri očitajo, da delujete preveč provladno oziroma da niste prava opozicijska stranka. Kako odgovarjate na te očitke?
Takšne trditve kažejo, da so tisti, ki to govorijo, nedosledni in da imajo slab spomin. Dejstvo je namreč, da je SNS tudi pri prejšnjih vladah podpirala predloge, ki so bili v dobrobit državljanom. Zdaj to ti, ki jih omenjate, očitno pozabljajo ali pa mislijo, da so slovenski volivci tako neumni, da se tega ne bodo več spomnili.

Kakšna je sicer vaša filozofija do podpore vladi? Kako se odločate, kdaj jo boste podprli in kdaj ne?
Politične stranke so ne glede na to, ali so v vladi ali v opoziciji, zavezane delati dobro za svojo domovino in za svoje državljane. Trditev, da opozicijska stranka ne bi smela podpreti vlade ali njenih predlogov, je neumnost, ki jo v razvitih demokracijah ne poznajo. V zahodnih razvitih demokracijah velja, da se podpre tisto, kar je dobro za državo. Res pa je tudi, da vlade v državah z razvito demokracijo bolj upoštevajo ideje opozicije.

Kako pa ocenjujete svoje sodelovanje s predsednikom SD Borutom Pahorjem?
Borut Pahor je precej odmaknjen od Slovenije, saj je v glavnem v Bruslju. Glede na to kontakti z njim niso posebej pogosti. Pogoste kontakte ima zdaj le t.i. rdeča trojica SD, LDS in Zares, ki se gre neko koalicijo pred volitvami. Na splošno pa je moj odnos s Pahorjem korekten.

Kot predsednik SNS si boste ta mandat verjetno najbolj zapomnili po tem, da so iz vaše stranke izstopili trije poslanci. Kako je to vplivalo na samo stranko?
Kaj boljšega od teh odstopov se nam ne bi moglo zgoditi. Dejstvo je, da se zdaj v stranko vpisuje veliko ljudi, ki pravi, da so se za vpis odločili po tem, ko smo se "rešili" treh poslancev. Je pa pri teh odstopih, če ste jih že ravno omenili, zanimivo, da je vse tri poslance, ki so izstopili, takoj podprl tisti tisk, ki podpira trojico SD, LDS in Zares. Če pogledate časopise, boste videli, da v Dnevniku in časopisih Boška Šrota vsem trem namenjajo nenavadno veliko pozornosti.

V petek se je tudi uradno začela letošnja volilna kampanja. Kako ste zadovoljni s samo listo kandidatov SNS?
Ocenjujem jo kot trdno in konsistentno. Imamo 30 odstotkov kandidatov z visoko in univerzitetno izobrazbo, na listi pa je tudi 42 odstotkov žensk, kar je zelo dobro.

Kaj pa sicer, kakšno volilno kampanjo načrtujete?
Kakšnih posebnih načrtov nimamo. Volilne kampanje so namreč vedno takšne, da se je treba sproti prilagajati posameznim dogodkom, se odzvati na izjave protikandidatov in vrniti žogo, kadar je to potrebno. Sam sicer ne glede na prvo soočenje med Pahorjem in Janšo, ki je bilo precej milo, menim, da bo ta kampanja zelo ostra. Konec koncev bodo morali na dan priti pravi podatki
o določenih vprašanjih.

Kaj imate v mislih?
Vzemiva denimo vprašanje t.i. tajkunov. Danes tisti, ki so izvedli tajkunizacijo, govorijo, da se je največji porast tajkunizacije zgodil v zadnjih treh letih. Ob tem pa pozabljajo omeniti, da se je najhujši primer tajkunizacije zgodil v primeru podjetja Smelt v letih 1991 in 1992. Šlo je za svetovno znano podjetje, ki je preprosto izginilo. Ob tem se je treba zgolj vprašati, kam je šel denar od podjetja, pa bomo hitro prišli do zanimivih ljudi, ki so danes v veliki meri povezani s Forumom 21.

Pred nekaj dnevi ste napovedali, da bo vaša stranka po volitvah vstopila v vlado. S katerimi strankami bi raje oblikovali vlado?
Pri našem vstopu v vlado ni pomembno to, s katero stranko bi šli raje v vlado in s katero ne, ampak to, ali bomo v njej lahko uresničevali svoj program. Glede na to bomo šli v koalicijo s tisto stranko, ki nam bo zagotovila, da bomo lahko uresničili čim večji del našega programa. Zagotovo pa lahko že zdaj povem, da bomo kot pogoj za vstop v vlado zahtevali obljubo, da se bo ukinil trajni mandat sodnikom ter da se bosta oba mejna prehoda na slovenski obali zaprla in prekvalificirala v meddržavna.

To so kar velike zahteve za prihodnjega mandatarja, se vam ne zdi?
Če bo prišlo do tega, da bomo mi odločali o tem, ali vlada bo ali ne, naj se odloči. Ali bo to sprejel ali pa vlade ne bo sestavil.

V zadnjem času ste precej dejavni pri dogajanju v zvezi s preiskavo nakupa oklepnikov 8X8. Tudi vi v tem primeru delite mnenje obrambnega ministra Karla Erjavca, da gre pri celotni zadevi za limonado?
Se strinjam. Treba je povedati, da ima ta limonada kar močne temelje v LDS. Zgodba namreč ni od danes, ampak se je začela že pred leti z nakupom oklepnikov 6X6 pri Sistemski tehniki. Takrat so po dokumentih, ki sem jih sam predal policiji in tožilstvu, veljaki LDS v "žepe pobasali" okoli 11 milijonov nekdanjih nemških mark. V poslu, ki ga je takratno ministrstvo "pokrilo s tančico skrivnosti" kot vojaška skrivnost, je bilo namreč v Avstrijo nakazanih okoli 35 odstotkov provizije, od katerih so veljaki takratne LDS nazaj dobili 25 odstotkov. Natančno se ve, kdo vse je takrat hodil po denar na Dunaj. Dejstvo je tudi, da je današnji poslanec Tone Rop, ko je bil še predsednik vlade, podpisal pismo o nameri, po katerem je bilo predvideno, da bo Sistemska tehnika delala tudi oklepnike 8X8. Posel sta jim preprečila obrambni minister Karl Erjavec in Patria. Prvi zato, ker je za oklepnike objavil javni razpis, druga pa zato, ker se je nanj prijavila. Ko so gospodje iz LDS, ki so danes razkropljeni po SD, LDS in Zares, zaslutili, da jim bo posel padel v vodo, so zagnali vik in krik. Zdaj skušajo vse skupaj prikazati kot zaroto, čeprav so zaroto kovali sami. Tudi tako, da recimo direktor Sistemske tehnike svojim sindikalistom naroči, naj napišejo pismo, ki "pljuva" po meni.

Kako se bo po vašem zaključila zgodba?
Mislim, da v Sloveniji ne bo kakšnih bistvenih pretresov, počakajmo pa, da policija opravi svoje delo.

Težave s Hrvaško kljub vsem prizadevanjem in pogajanjem še vedno obstajajo. Kdo je po vašem mnenju odgovoren, da to vprašanje še vedno ni rešeno?
Krivda izvira iz leta 1991 oziroma takratnih pogovorov, ki so se odvijali med slovenskima ministroma Igorjem Bavčarjem in Janezom Janšo ter hrvaškima ministroma Martinom Špegljem in Josipom Boljkovcem. Na pogovorih so se pogovarjali o konfederaciji med Slovenijo in Hrvaško. Ideja je pozneje sicer padla v vodo, vendar je do takrat Bavčar velik del slovenskega ozemlja že prepustil Hrvatom.

Kaj pa pozneje?
Ko je Janševa vlada sklenila sporazum, po katerem je izhodišče za razpravo stanje na dan 25. junij 1991, sem mislil, da se bo nekaj premaknilo, vendar je zadeva nato spet splahnela. Tukaj je treba po mojem zameriti predvsem zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu, da se je tako servilno obnašal do Hrvatov. Lepo priložnost, ko bi lahko kaj naredili za Slovenijo, pa smo izpustili tudi, ko smo vodili EU. Pri tem je treba povedati, da je krivda tako na vladi kot na opoziciji.

Kaj bi za konec sporočili svojim volivcem in volivkam?
Sporočil bi jim, naj trezno razmislijo in ugotovijo, kdo jih je vlekel za nos od leta 1992 do leta 2008. Naj poimensko pogledajo, kje so bili ljudje, ki se kažejo kot neki popolnoma novi in popolnoma drugačni, potem pa se odločijo, komu bodo zaupali. Predvsem pa naj se odločijo za tistega, ki se do zdaj ni umazal.