Za Edwardom Snowdnom je "noro in divje leto". Od človeka z dobro službo pri ameriški Agenciji za nacionalno varnost (NSA) se je prelevil v ubežnika, ki so mu za petami ameriške oblasti.
Če kdo misli, da Snowden obžaluje, da se je njegovo življenje spremenilo v nočno moro, se moti. Predvsem ga veseli, da se je v svetu odprla debata o pravici do nadzora in pravici do svobode.
"V smislu osebnega zadovoljstva je zame misija končana," je dejal v zadnjem intervjuju z Bartonom Gellmanom, novinarjem Washington Posta, ki je bil eden od le treh novinarjev, ki jim je Snowden dal zaupne dokumente, ki jih je odnesel iz NSA.
"Zmagal sem. Takoj, ko so novinarji lahko začeli delati, se je kolesje zavrtelo. Kot veste, nisem želel spreminjati družbe, želel sem ji dati možnost, da se sama odloči, ali si želi spremembe," pravi Snowden.
Snowden je razkril obsežen ameriški nadzor nad elektronskimi komunikacijami navadnih državljanov in tudi svetovnih voditeljev. Posledica so bile obsodbe takšnega početja z vsega sveta in jeza ljudi, ki so ugotovili, da jih zasleduje lastna vlada.
S tem so se na udaru znašle obveščevalne agencije, ameriško sodišče pa je zbiranje podatkov na način, kot je to počel NSA, označilo za neustaven.
"Ne želim uničiti NSA, agencijo skušam izboljšati, le da oni tega ne razumejo," trdi Snowden.
Ni pa dvoma o tem, da bo Snowden svoja razkritja nadaljeval tudi v prihodnjem letu, direktor NSA Keith Alexander namreč trdi, da je agenciji ukradel 200.000 zaupnih dokumentov, nekateri analitiki pa dodajajo, da pri NSA sploh ne vedo, kaj vse je odnesel Snowden, zato se lahko zgodi, da bodo ob novih razkritjih presenečeni tudi sami.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.