Izjave premierke Alenke Bratušek, ki jim manjkajo ideje o konkretnih ukrepih, in medli nastopi finančnega ministra Uroša Čuferja očitno ne pomagajo kaj veliko.
Čeprav je Wall Street Journal včeraj objavil izjavo premierke Bratuškove, da Slovenija ne bo propadla in niti ne bo zaprosila za finančno pomoč, če nam trgi le dajo nekaj časa in zaupanja, so trgi očitno bolj verjeli napovedim precej apokaliptičnega članka v nemškem Wirtscaftswoche.
Zahtevana donosnost slovenske obveznice se je danes prvič po lanskem avgustu na sekundarnem trgu povzpela čez psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam ne dopušča več vzdržnega zadolževanja, nato pa je padla. Ob 17.30 je bil zahtevani donos pri 6,12 odstotka.
Slovenija izdala za 1,1 milijarde evrov menic
Slovenija je danes izdala za 1,1 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic, kar je dvakrat več od načrtovane vsote. Država je namreč okvirno želela zbrati pol milijarde evrov.
Enotna nominalna letna obrestna mera v izdaji je bila pri 4,15 odstotka, kar je za 0,16 odstotne točke več kot v zadnji primerljivi dražbi decembra 2011.
Kot so sporočili z ministrstva za finance, je bilo na avkciji zakladnih menic prek primarnih vpisnikov, ki so bili večinoma domače banke, podanih za skoraj 1,14 milijarde evrov ponudb, od tega jih je ministrstvo sprejelo za skoraj 1,11 milijarde po enotni ceni 94,089 odstotka. Ponudbe so bile sicer podane v razponu letne obrestne mere od 3,50 odstotka do 4,66 odstotka.
Ob tem je država predčasno odkupila za 510,7 milijona evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos.
Razpisani znesek odkupa je bila sicer celotna vrednost izdaje v višini dobrih 855 milijonov evrov, ponujena odkupna cena pa 99,525 odstotka nominalne vrednosti.
Slovenija je že nekaj tednov predmet špekulacij, da bi utegnila biti naslednja članica območja z evrom, ki bo morala zaprositi za pomoč. Vlada takšne špekulacije vztrajno zavrača, zaskrbljenost pa se je povečala, ko država z menicami krajše ročnosti minuli teden ni uspela zbrati načrtovane vsote. To so nekateri interpretirali kot izgubo zaupanja v državo tudi na domačem trgu.
Zakladne menice namreč vplačujejo predvsem domači vlagatelji, posebej banke. Hitra napoved nove dražbe menic je nato sprožila ugibanja, da je šlo očitno za dokaj trdne dogovore ministrstva z domačimi vlagatelji, ki so zdaj očitno presežno likvidnost naložili v državne vrednostne papirje.
Analitika: Pozitiven signal, a potrebujemo konkretne ukrepe
Primož Cencelj iz KD Skladov je dražbo ocenil kot uspešno in boljšo od pričakovanj, tako po višini izdaje kot po obrestni meri. Vseeno pa meni, da je pokazala, da politično tveganje in pritisk finančnih trgov ter medijev na Slovenijo iz zadnjih tednov igra vlogo, saj je zahtevana obrestna mera še vedno previsoka.
Na vprašanje, kakšen signal predstavlja današnja uspešna izdaja za nastop Slovenije na trgu državnih obveznic, je Cencelj odgovoril, da je treba razlikovati med menicami, ki jih kupujejo večinoma domači vlagatelji, in obveznicami, ki so večinoma namenjene mednarodnim investitorjem. Današnja izdaja tako ni nujno neposredna napoved za izdajo obveznic, čeprav Cencelj na podlagi podatkov meni, da je na dražbi prek primarnih vpisnikov, ki so bile večinoma domače banke, sodelovalo tudi nekaj mednarodnih vlagateljev. Je pa vseeno spodbuden signal.
Da je zbranih 1,1 milijarde evrov sredstev pozitiven signal, se je strinjal tudi Žiga Gregorinčič iz družbe Alta Invest. "Vendar uspeh temu zaenkrat še ne bi rekel," je dejal. Kot je pojasnil, je Slovenija s tem dejansko dobila le okoli 200 milijonov evrov svežega denarja, ker je hkrati predčasno odkupila za skoraj 511 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos, preostalo razliko, torej okoli 400 milijonov evrov, pa bo morala še poplačati.
Gregorinčič zato meni, da si vlada s tem ni kupila veliko časa. "Novo obveznico bomo v vsakem primeru potrebovali zelo hitro. Upam, da bodo pred tujimi investitorji nastopali z bolj kredibilnimi načrti in boljšim nastopom kot zadnjič, da jih bodo lahko prepričali, da je naš dolg vreden nakupa," je sklenil.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.