Raziskava, ki je del diplomskega dela absolventke Ekonomske fakultete Mirande Brataševec pod vodstvom mentorja profesorja Andreja Kumarja, je izšla v knjižni obliki v zbirki EU Monitor, ki jo izdaja slovenski Zavod za odprto družbo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako evro doživljajo slovenska podjetja, ali razmišljajo o prednostih, ki jih evro prinaša na evropski notranji trg, oziroma, ali je skupna evropska valuta zanje nov izziv. Avtorica je vprašalnike za raziskavo poslala v 370 velikih, srednjih in majhnih podjetij, odgovorilo pa jih je 154. 69 odstotkov sodelujočih podjetij že čuti vpliv evra, 19 odstotkov pa sploh še ne.
Kot je poudaril profesor Kumar, slovenska podjetja v veliki večini na evro gledajo povsem drugače kot podjetja iz članic Evropske monetarne unije (EMU). Na slovenski vstop v EMU - po najbolj optimističnem scenariju bi se lahko zgodil leta 2005, bolj verjetno pa nekaj let kasneje - se ne pripravljajo, evro je zanje valuta kot vsaka druga in od nje ne pričakujejo posebnih prednosti.
Večina podjetij - 73 odstotkov - se je z evrom srečala na pobudo svojih evropskih partnerjev, kar 85 odstotkov pa jih ocenjuje, da se transakcijski stroški spričo uvedbe evra ne spreminjajo. Po mnenju 45 odstotkov podjetij se tečajna tveganja zaradi evra niso zmanjšala, ta rezultat pa je povsem v nasprotju s prepričanjem evropskih podjetij. Večina vodilnih v slovenskih podjetjih še vedno računa v nemških markah oziroma kakšni drugi valuti, 66 odstotkov pa jih ocenjuje, da evro v poslovanje ne prinaša dodatnih stroškov, medtem ko jih le 7 odstotkov vidi evro kot sredstvo za ustvarjanje nabavnih prihrankov in izvoznih povečanj, je pokazala raziskava, katere rezultate so danes predstavili v Centru Evropa.