Kakovost vode na večini evropskih kopališč je odlična, je razvidno iz poročila o kakovosti kopalnih voda, ki ga je danes objavila Evropska komisija. Najboljše so se na splošno odrezala kopališča na Cipru in v Luksemburgu, sledila pa so tista na Malti, Hrvaškem in v Grčiji. V Sloveniji ni slabe ocene dobilo nobeno od kopališč.

Voda na evropskih plažah, v rekah in jezerih je bila v letu 2013 na splošno visoke kakovosti, pri čemer več kot 95 odstotkov teh kopališč izpolnjuje minimalne zahteve, so danes pojasnili v Bruslju.
Po pričakovanjih obalne vode boljše kakovosti od celinskih
Kar 83 odstotkov kopališč po njihovih navedbah ustreza strožjim zahtevam in so dobila oceno odlično. Oceno slabo sta prejela le dva odstotka evropskih kopališč. Iz podatkov je tudi razvidno, da je bila kakovost obalnih kopalnih voda nekoliko boljša od celinskih.
Najboljše kopalne vode na Cipru, najslabše v Estoniji
Lani so si oceno odlično prislužila vsa kopališča na Cipru in v Luksemburgu. Gledano na splošno so po oceni kopališč sledile Malta (99 odstotkov odličnih ocen), Hrvaška (95 odstotkov) in Grčija (93 odstotkov).
Na drugi strani lestvice so imele najvišji delež kopalnih voda slabe kakovosti Estonija (šest odstotkov), Nizozemska (pet odstotkov), Belgija (štiri odstotke), Francija (tri odstotke), Španija (tri odstotke) in Irska (tri odstotke).
Kopalne vode na slovenski obali odlične kakovosti
Vse kopalne vode v slovenskem morju so lani dosegle odlično mikrobiološko kakovost, kar Slovenijo uvršča v sam evropski vrh, medtem ko v razred odličnih voda sodi polovica celinskih kopalnih voda, to pa nas uvršča v zlato sredino, je poudarila Mateja Poje z Agencije RS za okolje (Arso).

Kot je na današnji novinarski konferenci Arsa ob začetku kopalne sezone navedla Pojetova, imamo v Sloveniji 48 kopalnih voda, od tega je 18 naravnih kopališč ter 30 kopalnih območij v naravnem okolju. Na agenciji letno zberejo okoli 400 vzorcev, pri čemer vode glede na mikrobiološko kakovost uvrščajo v štiri kakovostne razrede: slabo oz. nezadostno kopalno vodo, zadostno, dobro in odlično.
V letu 2013 v Sloveniji nismo imeli nezadostno vzorčenih kopalnih voda, kar je v EU uspelo le še Cipru. Nezadostna kakovost kopalnih voda je sicer težava številnih držav članic, je pojasnila Pojetova.
50 odstotkov celinskih voda pri nas sodi v razred odličnih voda. Mednje sodijo kopalne vode na Nadiži, Bohinjskem jezeru, pretežnem delu Blejskega jezera, na Šobčevem bajerju ter na nekaterih lokacijah na Kolpi. Ti podatki za celinske vode Slovenijo uvrščajo v zlato sredino evropskih držav, medtem ko so vse kopalne vode v slovenskem morju dosegle odlično kakovost. To je uspelo le še Cipru in našo državo uvršča v sam vrh EU, je še dodala Pojetova.

Pet obalnih kopališč zaračunavalo, pa tega ne bi smelo
Daša Janežič iz koprske enote republiškega inšpektorata za kmetijstvo in okolje pa je ob današnji predstavitvi rezultatov pojasnila stanje v zvezi z odločbami, ki so jih leta 2012 izdali upravljavcem petih kopališč na Obali in s katerimi so od njih dosegli, da so prenehali zaračunavati vstopnino in kopalcem omogočili prehod do morskega dobrega.
V enem od petih primerov se upravljavec na odločbo inšpektorata ni pritožil. Ostali upravljavci, katerih pritožbe so bile zavrnjene, so se nato s tožbami obrnili na višjo instanco. Upravno sodišče je pred kratkim v treh primerih tožbe zavrnilo, v edinem preostalem primeru pa še čakajo na razsodbo sodišča, je pojasnila Janežičeva.
Vodne ekosisteme je potrebno še naprej ščititi
"Dobro je, da je kakovost kopalnih voda v Evropi še vedno visoka. Vendar glede na dragocenost vira, kakršen je voda, ne moremo ostati križem rok. Še naprej moramo skrbeti za to, da bodo naše kopalne vode, pitna voda in vodni ekosistemi v celoti zaščiteni," je objavo poročila pospremil evropski komisar za okolje Janez Potočnik.
Izvršni direktor Evropske agencije za okolje (EEA), ki je pripravila poročilo, pa je poudaril, da se je kakovost evropskih kopalnih voda v zadnjih dveh desetletjih izboljšala, saj se je količina odplak, ki se odvajajo neposredno v vode, nekoliko zmanjšala. "Danes pomenijo izziv kratkotrajne obremenitve zaradi onesnaževanja med močnim deževjem in poplavami, ko lahko poplavijo kanalizacijski sistemi in se fekalne bakterije s kmetijskih zemljišč sperejo v reke in morja," je pristavil.
Vzorce zbirajo pred in med sezono, spremljajo količino bakterij

Poročilo EEA zajema rezultate spremljanja kakovosti vode na 22.000 kopališčih po vsej EU, v Švici in letos prvič tudi v Albaniji. Kakovost na plažah spremljajo lokalni organi, in sicer zbirajo vzorce spomladi in v času kopalne sezone. Ocena kopalnih voda je lahko odlična, dobra, zadostna ali slaba. Te ocene temeljijo na ravneh dveh vrst bakterij, ki pri zaužitju lahko povzročita bruhanje in drisko in ki kažeta na onesnaževanje zaradi odplak ali živinoreje.
Preberite še lanskoletno poročilo in ugotovitve Evropske agencije za okolje.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.